Hrana naših babic

6. dec 2008 14:49

Joj, sem pozabil radič z vročim krompirjem in ocvirki, kis je dala kar v vroče ocvirke, da je zacvrčalo. Še dane , ko to dela mami, je .

Pa buhteljni...

strippy

6. dec 2008 14:51

rdecapesa je napisal/a:

Moja bica je pa skuhala najboljšo češpljevo čežano. Take ne naredi ne moja mama, jaz pa še manj. Kuhala jo je na starem kmečkem štedilniku, čisto na robu je prav počasi dolgo vrela. So se iz domačega mleka naredile take velike kuglice, češplje je dala not kar s koščico vred, za boljši okus. Pa sladkala je kar precej, to imam pa še danes strašansko rada. A kaj je bilo zraven? Nič, ali pa beli žganci, zabeljeni z domačimi ocvirki. Lp, rdecapesa

Joj, jabolčna čežana, zabeljena z masovnikom...

strippy

6. dec 2008 15:23

Zabeljena polenta in bela kava...kako je bilo to božansko.Vsak teden 1x zjutraj pred šolo...včasih me prime,pa si naredim en približek... Pa mlečni sok (močnik),tega res nisem jedla že od pantiveka... Pohane šnite... Pa že prababica je od nekdaj vsako nedeljo kuhala krompirjave žgance z mlekom,potem babica in zdaj mami...mmm LAČNA!!!! Roncolino

6. dec 2008 16:46

Jaz se pa še najbolj spomnim bele kave, narejene iz cikorije in proje in z mlekom, ki ga je blo treba prevret, preden si ga lahko pil..pa pohanih kruhovih šnit..pa repe z ocvrtim kruhom...partizanskega golaža..ješprenja s suhim mesom...kavre...kruha z domačo slivovo marmelado..."v župi krompir" je bil tudi pogosto na jedilniku..kakšna sreča, da obstajajo stare mame, ki znajo fino kuhat sicer je res, da zdaj tega ne jemo ravno velikokrat, ampak spomini so še vedno zelo živi. NaturensGalleri

6. dec 2008 17:12

Večinoma imate tako lepe spomine na tisto staro kuhinjo. Jaz pa se bolj spominjam tistega, česar nisem marala. Moja mama je včasih skuhala krompirjevo juho, potem si pa na krožnik dobil veliko tekočine, tri koščke krompirja, še kakšne tri koščke korenja. Povedala je, da so na Dolenjskem rekli temu krompirjev kropec. Vedno mi je bilo preveč tekočine! Druga zoprna jed pa je bila govedina v restanem krompirju. Bolj sem jo jedla, več je je bilo, v ustih mislim. In vse je bilo treba pojest! Vse ostalo je bilo dobro, kolikor se spomnim, saj se je vedno potrudila in še rada je kuhala. To je nekaj, kar nisem podedovala po njej. Ne vem pa, kaj so kuhale stare mame. riba-ribica

6. dec 2008 20:35

6. dec 2008 23:13

Ne morem mimo te teme. Tudi moja babica, po mamini strani je bila odlična kuharica in zelo naju je z bratom razvajala. Takšen piščančji paprikaš, kot je ona skuhala, še nisem jedla. Moja otroka pravita, da takšnega poprikaša, kot skuha moja mama ni. Torej tudi moja mama je odlična kuharica, ki kuha z veseljem in uživa ob pogledu na svoja vnuka. Stara mama je vsako jutro skuhala juho, enkrat prežganko z gobani, drugič s kašo, tretjič z nokljčki, potem spet mlečno juho na vse možne načine itd. Pa "bujto" repo, naredila je čudovite krvavice, domače testenine, ohhh, postala sem kar nostalgična. Z dedkom sta imela kmetijo in skoraj vsa živila pridelala sama in jih je potem ona spretno obdelala v loncu. Imela me je zelo, zelo, zelo rada in vedno mi je skuhala, kar sem si zaželela. Pekla je najboljše vrtanke in retaše (zavitek). Pa kako je dišal njen kruh z jajci, bela kava (divka), kamilični in kuminov čaj in še tisoč stvari, ki jih je pripravljala z ljubeznijo in veseljem. Zdi se mi, da se vse vrti v krogu, sedaj moja mama na tak način razvaja moja otroka. Kuha po naročilu, kar si zaželita in potem ob besedah mlajšega "danes je bilo najboljše kosilo, fejst dobro", mama kar zažari. Upa, da bom tudi sama z tako ljubeznijo razvajala svoje vnuke. LP Sonce sonce51

7. dec 2008 10:31

Sonce51, še sanja ti se ne, kako jih boš z ljubeznijo razvajala. Pozdravček!

7. dec 2008 12:07

Sonce51, dragička ima prav...take ljubezni, kot jo čutiš do vnukov ni na svetu Nena-morje

7. dec 2008 16:20

Jaz se pa spominjam drobnjakovih knedlčkov v goveji juhi, pa šato, pa jabolčnik s pire krompirjem in fižolom. Pri očetovih starših pa se spominjam, žemljic, ki jih je ata prinesel iz pekarne vsako jutro še preden sem vstala. Zanimivo je, da se ne morem spomniti nobene jedi, ki mi ni bila všeč, pa vem, da so bile. Očitno slabe stvari kar hitro pozabimo, lepih pa se radi spominjamo. LENČA