Danes praznuje franci

3. dec 2008 22:09

Mene pa vedno, ko slišim Zdravljico, prime, da bi zajuškala... 

3. dec 2008 22:21

Konec koncev je bil naš France tudi malo kulinarika, a ne? Saj jo poznate, njegovo kašo, je prav okusno skuhana:

Al prav se piše kaša ali kasha,se šola novočŕkarjov srditaz ljudmi prepira starega kopita;kdo njih pa pravo trdi, to se praša.

Po pameti je taka sodba naša:ak je od kasha kaša boljga žita,in boljš" obdelana, in bolj polita,naj se ne piše kasha, ampak kaša.

Ak pa po črki boljši jed ne bóde,in zavolj črke ne trpi nič škode,obhaja taka misel nas Slovence,

de pravdajo se ti možje znabiti,za kar so se nekdanji Abderitiv sloveči pravdi od oslóve sence.                                 Sposojeno od tukaj.

3. dec 2008 22:27

E,  Franci: !

4. dec 2008 9:31

Ja, in mi smo seveda narod, ki ima praznik NA DAN SMRTI pesnika, namesto na dan rojstva.

Mamamia

4. dec 2008 10:09

Paše k temi!

Pred leti je bilo po radiu nagradno tekmovanje v katerem je bilo potrebno nekaj smešnega si izmisliti z besedo STIL, običajno nisem za take zadeve, vendar taktrat se mi je nekaj posvetilo, ali zasvetilo in sem seveda sodelovala:

SANJAM

TE

IN

LJUBIM

SAMO

TEBE

ISKRENO

LJUBIM

SKRIVNOST

TI

IZPOVEM,

LAŽEM

(Psevdonim Francka Prešeren)

4. dec 2008 10:23

Rodil se je kot otrok in le umrl je kot pesnik. Meni se zdi pojasnilo razumljivo.

4. dec 2008 11:16

Saj so se tudi vsi drugi umetniki rodili kot otroci in umrli kot umetniki, pa se bolj spominjamo rojstnih dni kot datuma, ko so umrli.

Na to sem se spomnila zato, ker je pred leti nekdo nekje napisal en daljši članek na to temo - Slovenci in praznik na dan smrti. Mamamia

4. dec 2008 18:43

Oh, kako sem prešeren, joj kako sem franci!

V venček domoljubnih prispeval Andrej F.

3. dec 2015 23:20

Na zdravje obeh - onega ta prešernega in onega z bodicami!

lp

3. dec 2015 23:34

Sonet po nesreči

O, Vrba, srečna draga vas domača,    kjer prazna hiša čaka mojga brata,   on se v Ljubljani v postelji obrača  in jaz zdaj trkam na zaprta vrata.

Ne vedel bi kako težko se vrača    zdravje, ko gre človek v leta,   mu ne bila bi  gibčnost hoje vzeta    in šport bi zanj še vedno bil igrača.

Na zdravljenje bo moral še v toplice, denar bo šel, kot bil bi miljonarka  in  zdravil požrl bo kopice.

Da spet zaplavala bi njemu barka, k zdravnikom hodil bo na Jesenice in jih ubogal pridno, brez preudarka.

Približno po Prešernu