Ali dati klošarju evro-zanimiv prispevek dr.mira cerarja

10. avg 2012 13:24

Vilma, , me veseli, da ti ni žal!

Sama dam, kadar imam in ne tehtam komu, niti zakaj bo rabil.

Ja, tanka je meja, tanka...

lp

10. avg 2012 13:35

Kar se nasilnosti tiče.

Gazela je omenjala nasilnost klošarke do svojih kolegov. Tiste, ki zdaj kandidra za predsednico države. Moram priznat, da v najini polurni debati ni bilo čutiti niti kančka verbalnega nasilja z njene strani. Pogovor je bil prav prijeten. Na začetku sem se jo sicer malo bala, vendar je čez čas tudi strah izzvenel.

Stara ljudska modrost pravi, kar seješ, to žanješ.

Za prijaznost dobim prijaznost, za 20 evrov pa redno mesečno plačo.  Ravno danes in hvala bogu, jo še imam.

10. avg 2012 13:39

Mene bi tudi prepričal in bi storila kot si ti, Vilma. In imela mirnejši spanec, kot če bi se žrla, da sem ga pustila v stiski brez pomoči.

Je pa škoda, res škoda, kar se dogaja.

10. avg 2012 14:39

Pogosto dam, vedno kupim Kralje ulice, čeprav jih ne preberem vedno. Vedno dam več, kot 1 evro za revijo.Če dobim nepričakovano več denarja, vedno poiščem tujca, kateremu dam nekaj več, kot ponavadi.

Nikoli ne vprašam, za kaj bo porabil. Sem vesela, da še lahko dam, da mi ni treba biti na drugi strani.

Kadar nimam, pa pač ne dam. In tistemu klošarju pred trgovino včasih ponudim sladoled ali sok ali sendvič, vedno z veseljem vzame, se zahvali, mi zaželi veliko sreče in zmaže, kar dam. Še nikoli ni šlo v kanto.

Niti ne pričakujem neke hvaležnosti, čeprav so vedno hvaležni.

Spomnim se pa pred leti nekega dogodka. Šla sem možem po Ljubljani, za mano je bila zelo stresna situacija, ki se je zelo dobro iztekla in jaz sem kljub nizkim temperaturam prekipevala od veselja. Pristopi k nama en fant in nama hoče prodati Kralje. Vprašam, koliko stanejo, on pa reče, da bi potreboval še 17 evrov do konca dneva, ne spomnim se več, za kaj. Odprem denarnico, dam 20, on se lepo zahvali, mi da revijo in gre.

Mož me vpraša, če se mi je zmešalo, da sem kupila klošarski časopis za 20 eur, pa sem mu povedala, da je bistvo samo v tem, da da hočem, da je še kdo deležen vsaj malo sreče, ki je bila ta dan namenjena meni. Se je nasmehnil, me objel in mi rekel: ravno zato te imam tako rad, ker znaš svojo srečo deliti in širiti...

Vilma, gospod pa se verjetno res ni peljal v Maribor, je pa denar gotovo potreboval. Že za kaj... Tudi jaz bi dala, če bi imela pri sebi. Čeprav iz izkušenj vem, da se da v MB priti z vlakom zastonj, če je res sila. Samo dovolj človeškega sprevodnika rabiš.

10. avg 2012 15:03

Jaz tudi dam in se ne sprašujem, kako bo obdarjenec porabil denar. Pri klošarjih se itak ve, za kaj ga porabijo.

Me je pa enkrat en mladenič peljal s**t, pred davnimi leti.

Hodim po ulici, za mano pa mlad fant, kakšnih 16, 17 let je imel in joka. Se ustavim, vprašam kaj se mu je hudega zgodilo, on pa v še večji jok, da so mu ukradli denarnico z denarjem in mesečno karto za bus in zdaj ne more domov na Dolenjsko. Pa da si zdaj ne more nič kupit za jest, je že cel dan od doma in ni še nič jedel.

Joooj, se mi je zasmilil, pomislila sem na svoji dve pubertetnici. Kaj, če se njima kdaj zgodi kaj takega? Bom pomagala, seveda, in mu dam kar precej takratih tolarjev, se mi zdi, da 5 jurjev.

Tipček se ni niti zahvalil, prehitel me je in jaz sem šla za njim, ker sem imela pot v isto smer. Fant je zavil v bližnjo menjalnico, čudno se mi je zazdelo, pa sem vstopila še jaz. Tip je za tolarje, ki sem mu jih dala, kupil nemške marke. Sem ga vprašala, kako to, pa mi je rekel, kaj da ga nadlegujem in se z visoko dvignjeno glavo pobral ven.

No ja, ena šola v življenju več.

10. avg 2012 22:46

Jaz pa se spomnim, imeli smo še tolarje, v mesto sem prišlaz avtom in šle do parkirne ure, da plačam, pa pristopi klošar iz parka, če imam kaj denarja.Rečem, da nimam viška.Pol pa nisem imela 50 tolarjev za avtomat ampak sto, je rekel, da mi menja in me skoraj kap imel je več denarja kot jaz.Mi je pa menjal in ni nič vzel.

Ja jaz sicer nima predsodkov do nikogar.Ampak najbolj me žalosti ko vidim naše ljudi pred Hoferjem,Lidlom. Res vidim zgaranega človeka, ki je izgubil delo in me je groza.Nekako te uvožene klošarje ne prenesem, ker imamo svoje reveže ne po svoji krivdi.

15. avg 2012 1:46

Danes mi je na mail priletela povezava do tega kratkega filma. Nekako spada v to temo ... kar je nekomu ostanek, je za drugega pravo malo bogastvo ...
http://www.cultureunplugged.com/play/1081/Chicken-a-la-Carte

15. avg 2012 10:21

Pod vsak forum, kjer razpravljamo o tem, kaj je zdravo, kaj je nezdravo in kažemo svojo nestrpnost do drugače mislečih, kar se hrane tiče, bi morali pripopati tale link. S polno r.... je lahko s..., bi rekel moj ata.

lp

15. avg 2012 13:36

Ja, spadal bi tudi v temo, kjer se je treba na vsak način zmrdovati nad živili iz "nizkocenovnih" trgovin ...

15. avg 2012 15:28

Mene je tale video tako pretresel, da sem se morala prisiliti misliti na kaj drugega. Pa ne samo zaradi samega dogodka. Mlad par obdan s kopico čudovitih otročkov, eden še v maminem naročju, drugi še v maminem trebuščku. Hrane pa niti za preživetje. Ne kregajte me prosim, saj ne sodim in ne moraliziram, težko pa tudi razumem, zakaj ljudje spravljajo reveže na svet.