V včerajšnji Auri me je zbodel članek o nevarnosti MV pečic. Pišem po spominu: v Ameriki (kje drugje?) so delali poskuse na mačkah. Polovico so hranili z mlekom pogretim izključno v mikrovalovkah, drugo pa z mlekom pogretim na klasičen način. Prve mačke so po nekem času shirale od lakote, medtem ko so druge lepo uspevale. Mikrovalovke delujejo na molekulo v hrani, ki jo transformirajo in tako uničijo informacijo, k ijo hrana vsebuje in ki jo kot tako kot hrana ima. Hrana torej ni več "hrana".
Sama sem pred nakupom prebrala veliko literature in argumentov za in proti in so prevladali tisti "za". Na nek način še danes tako mislim. Res je enostavno pogreti lonček mleka, to znajo tudi otroci (brerz skrbi, so že večji).
Se pa sprašujem : koliko bolj živa hrana je hrana, razkuhana v loncu? Saj vemo kaj je živa hrana: oreščki, sadje zelenjava-torej ne-preparirana hrana. Mleko je pa tako ali tako homogenizirano in pasteritizano (torej v osnovi spremenjeno beri pokvarjeno) in če grem še dalje, mleko je le za teličke in kvečjemu za nekaj let otroštva. Ampak če si otrok pri desetih zaželi lonček kakava? Jaz bi mu ga dala in ga tudi pogrela v MV.
Mislim da je pri vsej stvari treba gledati celovito. Torej poleg vse te preparirane in kuhane hrane (brez katere bi jaz oz. moja družina) težko zaenkrat še shajala, je pač treba jesti čimveč žive, surove hrane.
Kaj menite?