21. nov 2008 9:07
Tole je pa ena moja bolečina....sicer sem to že omenila na forumih s podobnim naslovom:
Namreč, kadarkoli kdo z muko išče izvirno slovensko kulinariko, tvega, da bo dobil v dobronamernem odgovoru en etnografski seznam s poudarkom, kako so bojda jedli naši predniki. Ker se nekako dela pojmovni enačaj, ki gre takole: slovenska kuhinja=tradicionalna kuhinja=veliko masti-in-moke-in-od-zelenjave -zelje,-fižol-in-krompir,-tako-da-vse-postane-ene-čudne-maskirne barve.
Saj etnografija je čisto okej, ampak kako se je ta vpliv iz osemnajstega stoletja porinil v enaidnvajsteto, kar je preveč je pa preveč....
Poglej, naša dežela se odlikuje po raznovrstni pokrajini in v naših kuhinji imata tako hren z naribnanim jabolki kot morske zadeve čisto enako domovinsko pravico. Pa belokranjsko pogačo se da blazno fino kombinirati s skutnim namazom, kamor zamešaš še bučno olje, rdečo pekočo papriko, mlete orehe ali lešnike in malo kisle smetane. Pa kostanjev pire se tako lepo kombinira z gobami in pljučno pečenko - in zraven njoki, fuži ali pa navadnim sirovim žličnikom, kuhanim v alufoliji (o katerem smo se razpisale pred kakima dvema tednoma). Pa čisto navadna skuša v kombinaciji s paradižnikovo omako in kosi pečene polente. Pa polnjene paprike, v katere daš malo pršuta, malo bazilike, pelate in še malo nižjecenovnih sirov, pa še malo mletega česna in malo olivnjega olja čez vse, to v ognjevarnem pekaču na 180 stopinj kakih 30 minut....
Hočem reči, malo poglej okoli sebe in kombiniraj stvari, ki se jih tu dobi in tu zrastejo. To je moderna slovenska kuhinja.
Pa jaz bi na tvojem mestu malo špegala jedilnike prve jakostne skupine restavracij te dežele, da se kakšna misel utrne.
Vsekakor velja pripraviti potico, pa gibanico in narediti izlet na bled in jesti izvorne blejske rezine. Ampak, kaj pa čisto navaden domač sladoled? Pa tista džazna ponudba čokolad s semeni in suhim sadjem - tega je vsaj v našem lepem mestu kar precej - in to je tudi zelo slovensko.
Moram pa iskreno priznati, da sem sama malćek pristranska. Namreč, meni se zdi, da je dobro kuhanje doma tam, kjer je narava prijazna in kjer sonce z žarki ne skopari. Kjer je bolj toplo, tam so ljudje bolj nagnjeni k užitkom in tudi pred nosom imajo več raznovrstne hrane in je enostavno kaj narediti. Skratka, meni so blizu kuhinje toplih krajev.
Po drugi strani pa tam, kjer so ljudje še pred stotimi in sedemdestimi leti jedli močnato in mastno hrano (ker druge ni bilo) in so jo težko iztrgali naravi....da tam pa nekako še ni ene ta prave gastronomske kulture. Tako meni severne kuhinje ravno ne potegnejo.
Vendelina jr.