Nasilje v šoli

Sem mamica tretješolca, ki ga trije sošolci med odmori fizično in psihično zlorabljajo. To potrjujejo tudi drugi otroci in sem vsa iz sebe.

Kako postopati v tem primeru, sploh če se šola ne odzove pravilno?!

Zanima me Vaše mnenje spoštovani uporabnice in uporabniki Kulinarike.

S spoštovanjem

Peka

19. nov 2008 13:04

Kako to misliš: "če se šola ne odzove pravilno?" Na koga si se pa v šoli obrnila? In kakšen naj bi bil po tvojem pravilen odziv šole?

Prava pot: najprej razredničarka, potem (najbolje skupaj) k ravnatleju/ravnateljici. Najmanj, kar moraš narediti, je to. Komajda verjamem, da ne bi bilo odziva. Ukrepaj TAKOJ; še danes.

 

rimljanka - zasebno mnenje

19. nov 2008 13:22

Najprej, draga Peka, štej od 100 nazaj do 1 - ali pa naredi kako drugo vajo. Ker to, da si vsa iz sebe, ti seveda verjamem, ampak pozicija ko so starši od šoka "vsi iz sebe", otroku ravno ne pomaga. Skratka, zajemi sapo, umiri se in potem pokliči ravnatelja in ga vprašaj, kdaj bo sprejel tebe in otrokovega očeta zaradi tega, ker se v šoli dogaja nasilje (in naj človek TA teden najde ustrezen termin) in naj zagotovi še ostale, da bodo zraven (razrednik, pedagog....) in naredite plan aktivnosti. Kratkoročna aktivnost je to, da se o zadevi nemudoma pogovorijo v razredu. In seveda, da se o tem obvesti tudi starše nasilnežev (ta del je malo bolj zahteven, ker ponavadi nasilni otroci ta vzorec poberejo kar v družini, ampak zadevo mora šola nekako izvesti). Srednjeročna aktivnost ti je pa to, da se z otrokom zmeniš, da bo začel hoditi na kakšno športno aktivnost. Ga ni boljše od tečajev borilnih veščin - teh tečajev je tudi po manjših lokalnih skupnostih kar precej - če pa ni takega tečaja v domačem kraju, boste pa otroka, ljubi bog pomagaj, kako leto vozili na trening....(kasneje bo to zmogel sam). Namreč, nasilneži se vedno spravljajo na tiste, za katere ocenijo, da se ne bodo upali braniti. Če se spravijo na koga, ki se jim upre, vaje ne ponovijo več. In ko sine razvijo eksplozivnost in mirnost, kar skupaj tvori samozavest (to se pa na borilkah razvije s pospeškom), se ne bo nikoli več nihče spravljal nanj. Bo imel celo življenje mir pred idioti. Če pa samozavesti ne ravzije, se bo pa celo življenje bal in umikal in to bo okolica začutila in ga bodo idioti vseh opredelitev celo življenje nadlegovali. Plus, mislim, da se bi veljalo tudi pon tem, ko bo ta incident v šoli razrešen, lotiti serije pogovorov z otroškimi psihologi. Namreč, bo treba tudi pri vas doma zelo intenzivno in iskreno pogledati. Tako, kot se vzorcev nasilja otroci naučijo prvenstveno v svojih družinah (in potem iščejo družbo nasilnih vrstnikov in to nasilje širijo), se vzorec prenizke samozavesti tudi dobi v družini. Pa srečno. Vendelina jr.

19. nov 2008 13:32

Hvala za mnenja... Rimljanka, mislim na to, da bi šola želela pomanjšat ta problem, ne ne odreagirat na njega. In če ne bo bolje, kaj potem? Saj samo razmišljam na glas, nič ne zaključujem, samo predvidevam. Vendelina, štejem od 1000 nazaj že nekajkrat te dni. Vpisali smo ga v karate že septembra, je pa tak da se v šoli drži za sebe, doma ga je pa sama energija. Jutri grem v šolo. Lep dan. Peka

19. nov 2008 13:33

Peka - iz lastnih izkušenj - vem, da je težko. Lahko je rečt, da je treba otroka naučit, da se bo znal branit, ampak eni pač niso taki. Takemu je potem non stop treba ponavljat samo to, naj se ne sekira, ker se nima smisla obremenjevat zaradi idiotov, na kakšni obletnici mature je pa pol grozno fajn videt, kaj je iz njih nastalo. Vzdržuj odnos s svojim otrokom, naj ti pove vse, kar se dogaja, naj ti zaupa, ker je potem vse veliko lažje. Mu odleže. Reševanje psihe je pa najbolj pomembno. V šoli pa .... težit. Najprej razredničarki, nato ravnatelju, pa psihologinji in če nič ne pomaga, če sklicat sestanek z vsemi naštetimi in s starši nasilnežev. Vztrajat, bit odločen. Meni se je to pač zdelo nesprejemljivo in sem toliko časa vztrajala, da so se stvari uredile. SO SE UREDILE! Vmes pa non stop pogovori z otrokom. Kar bodi jezna. Saj gre za tvojega otroka. Če se on še ne zna borit, se pa ti daj za njega, saj se s tem tudi uči, kako je treba živet. lesnik, http://lesnik.moj-album.com/

19. nov 2008 13:39

Sem bila prehitra. Oprosti Vandelina ,tule se pa ne strinjam s teboj. Lotiti bi se morala serije pogovorov z otroškimi psihologi? No, ta je pa bosa. Ker ga trije nadlegujejo, bi ga morala jaz peljati k psihologu?! Tu ti pa res ne dam prav. Peka

19. nov 2008 13:41

Lesnik, si zadela bistvo. Je tak otrok, da se enostavno ne zna branit, je bolj po meni, se sekira. In z njim ni čisto nič narobe. Šola je dolžna otroka zaščitit in prepoznat nasilje. Ker pa se vzgoja začne doma, moramo sodelovati s šolo in otroke pravilno vzgajat. Se mi smilijo tisti, ki doživljajo nasilje doma in ga podajajo naprej v šoli, samo mojega otroka naj pustijo pri miru. Lp, Peka

19. nov 2008 13:44

Prav tako nobena kvalitetna in strokovno vodena borilna veščina, ki da kaj tudi na tradicionalne vrednote, ne uči pretepanja ali postavljanja po robu, temveč umik. Pomeni tudi to, da bo vsak karateka raje sprejel udarec kot udaril nazaj. fresh

19. nov 2008 13:45

Peka je napisal/a:

Lesnik, si zadela bistvo. Je tak otrok, da se enostavno ne zna branit, je bolj po meni, se sekira. In z njim ni čisto nič narobe. Šola je dolžna otroka zaščitit in prepoznat nasilje. Ker pa se vzgoja začne doma, moramo sodelovati s šolo in otroke pravilno vzgajat. Se mi smilijo tisti, ki doživljajo nasilje doma in ga podajajo naprej v šoli, samo mojega otroka naj pustijo pri miru. Peka

 

Peka, ja, ampak najprej morajo pristojni v šoli o tem nasilju kaj vedeti. Se ti ne zdi? Če praviš, da greš jutri v šolo....a potem tam še nisi bila? Veš, šola ima pravilnike, zakone, ki se jih MORA (mislim, vsak učitelj in ostali tam zaposleni) strogo držati, pogosto si pa starši predstavljajo, da se sme vse, kar se njim zdi. In verjemi, ne govorim na pamet.

Sporočilo je spremenil(a) rimljanka dne 19. nov 2008 14:44:11

19. nov 2008 14:02

Ja, seveda. Takoj sem prosila za sestanek, tudi povedala zakaj. In zdaj pač premlevam vse to. Vem, kako stvari v šoli potekajo, sem del ekipe, ki na šoli sprejema Vzgojni načrt, samo prizadeta sem, saj razumeš. Mali je pač tak, da se ne zna sam branit in to je to. Potrebovala sem samo kako tolažbo. Lp, Peka

19. nov 2008 14:02

No, tudi jaz mislim, da otroških psihologov otrok v takem primeru (še) ne rabi, čeprav se v načeli strinjam z vsem napisanim od. npr.Vendeline j.r.. Iz lastnih izkušenj lahko rečem, koliko se grobo sliši, da je to trda in neusmiljena šola za naše morda bolj občutljive otroke, a hkrati zelo dobra! Imela sem probleme s tavečjim sinom, ki me je končno slišal (pa je bil v prvem razredu) in se upal postaviti se nazaj in od takrat pridobil spoštovanje razgrajačev in pridobil mir. In imam problem s tamlajšim, ki je celo že v petem razredu, a se tudi hudo drži zase. Se veliko pogovarjava in po malem se že upa upreti se. Ima nizko samopodobo in na tem sedaj delamo. Npr. tasrednji sin pa nikoli ni imel nobenih takih težav. Še kako drži, da se vedno spravijo na tiste, ki se jih bojijo! Jaz sem vse to reševala sama, brez posredovanaj učiteljice, a spet je vprašanje za kakšno nasilje dejansko gre! Včasih so ta nasilja presneto huda in takrat se je obvezno boriti na vseh frontah od učiteljice, ravnateljev, sveta staršev...ampak ne naredi vsega sama, otroka je treba naučiti, da se bo sam postavil zase. Draga Peka, želim ti veliko uspeha, tvojemu sinu pa veliko poguma! pa javi nam kaj, kako gre