11. avg 2009 21:48
Naravna sredstva za varstvo pred škodljivci
Namen vsakega biotičnega vrtnarja je tudi v težavnih trenutkih ohraniti naravno ekološko ravnovesje med »škodljivimi« in »koristnimi« živimi bitji ali ga spet vzpostaviti. Sredstva proti »škodljivcem« smemo šteti le kot obrambne ukrepe v sili. Zato v naravnem vrtu ne govorimo o zatiranju škodljivcev, temveč o varstvu pred škodljivci.
Tudi določene rastline nam lahko učinkovito pomagajo v vrtu, saj lahko preženejo celo škodljivce. V rastlinah se namreč nahajajo posebne snovi, fitoncidi, ki spodbujajo ali ovirajo življenjske procese sosednjih rastlin in majhnih živih bitij. Lahko ubijajo glive in bakterije, lahko zastrupijo žuželke in črve, lahko pa spodbujajo tudi sosednje rastline k posebno bujni rasti. Fitoncidi se oblikujejo v listih in plodovih, prav tako pa tudi v koreninah. Izločajo se v zrak, vodo in tla, kjer imajo različne vplive.
Vsak vrtnar lahko s temi nasveti iz prakse dela poskuse in pridobi lastna spoznanja. Iz tabele lahko razberemo, katere rastline lahko uporabljamo v svojem vrtu kot naravne »varuhe«.
Mrčes odganjajo tudi nekatere rastline. Vonj zeli, ki jih zavohamo (vsebujejo eterična olja), kot na primer pelin, rožmarin, žajbelj, poprova meta, sivka…, odganjajo uši, mravlje, polže… Zelo koristna je tudi okrasna roža tagetes (žametnica), ki zaradi svojega vonja po urinu preganja celo vrsto škodljivcev. Znano je tudi, da česen in čebula zatirata plesen, ki napada jagode in vrtnice. Če skupaj posejemo in posadimo korenje in čebulo, ubijemo dobesedno dve muhi na en mah, korenjevo in čebulno, saj ju smrdljiv vonj ene in druge rastline zanesljivo prežene.
Poglejmo še nekaj nasvetov, kako se lahko obvarujemo pred nekaterimi nadlogami na vrtu:
listne uši
voluharji
koloradski hrošč
krompirjeva (paradižnikova) plesen
bakterijska uvelost
kapusov belin
korenjeva muha
siva plesen
jagodov cvetožer
polži
Listne uši
Obstajajo številne, zelo različne vrstne listnih uši. Od pomladi do poletja se razvijajo le samice teh uši, ki dnevno rojevajo mladiče. Poleti se nenadoma pojavijo krilate uši, ki se z letom lahko razširijo na večje razdalje. Šele v jeseni se za kratek čas pojavijo tudi samci teh uši. Po parjenju in oploditvi ležejo samice jajčeca v razpoke skorje in na večletne rastline. Tako zadnja generacija preživi zimo in se izleže naslednjo pomlad.
S sesanjem uši odvzemajo rastlinam hranila. Njihovi izločki, ki vsebujejo sladkor, privabljajo mravlje in z njimi glivo, ki povzroča na rastlinah črno sajavost. Listne uši prenašajo tudi virusne bolezni.
Preprečevanje
Potrebni so zdrava harmonična prehrana vrtnih rastlin, ugodno rastišče, redna biotična oskrba tal, mešani posevki. Preveč gojene rastline z mehkim, nabuhlim tkivom so posebno občutljive za napad uši.
Naravni sovražniki
Pikapolonice, trepetavke, tenčičarice, najezdniki, strigalice, plenilske pršice.
Ukrepi
Tla večkrat rahljamo, krepko zalivamo, obiramo živalce in jih stisnemo ali pa odtrgamo okužene poganjke in liste. Rastline lahko operemo z močnim vodnim curkom. Koprivna prevrelka (link na koprivno prevelko, ki je pod nasveti za kmetijstvo) ali tekoči gnoj iz alg krepita odpornost proti njim. Kot naravna škropiva in prašiva delujejo: algov prah, pepel, kamninske moke, pa tudi škropilne brozge iz kopriv, vratiča, praproti, pelina in rabarbarinih listov ali čaj iz čebulnih lupin.
Na vrh
Voluharji
Voluharji so bližnji sorodniki miši in podgan. Kako prepoznamo, da imamo na vrtu voluharja in krta? Kupčki zemlje, ki jih izrijejo voluharji, so bolj ploski kot krtine. Rovi voluharjev imajo gladke stene brez koreninskih ostankov, potekajo naravnost, prerez rovov je ovalen in podoben pokončni obliki jajca. V rovih krtov pa visijo ostanki korenin, so večinoma okrogle oblike, redko prečno ovalni, potekajo pa v zavojih ali cikcakastih črtah. Voluharji zaprejo rove vedno navzven.
Marsikdaj postanejo prava nadloga, saj žrejo korenine vrtnin in sadnega drevja in objedajo skorjo vrtnic in sadnih rastlin. Prav tako prenašajo kužne bolezni.
Preprečevanje
V ogroženih vrtovih moramo zastirko skrbno pregledovati. Ta naj bo tanka.
Naravni sovražniki
Ptice roparice, gozdna sova, pegasta sova, podlasica, dihur, domače mačke.
Ukrepi
Okoli vrta ali ogroženih mest posadimo rastline, ki jih ti glodalci z občutljivim nosom »ne želijo vohati«: cesarski tulipan, česen, križnolistni mleček, pasji jezik, ribez, narcise, medeno deteljo. V rove polagamo snovi, iz katerih hlapijo odbijajoče vonjave: vejice tuje, orehove liste, stroke česna, ribje glave. V odprtine rovov zalivamo bezgovo brozgo. Steklenice zakopljemo prečno v tla. V njih dela veter žvižgajoč glas, ki je občutljivim ušesom voluharjev neprijeten.
Še bolj učinkovito je nadlegovanje s hrupom. Na mestih, ki jih ogroža voluhar, porinite v tla, krepak železni drog. Večkrat na dan potolcite s kladivom po kovinskem drogu. Oster zvok in tlačni val, ki ob tem nastane, preženeta voluharje, če je vrtnar dovolj vztrajen.
Poskusimo lahko tudi tako, da človeške lase položimo v rove ali jih zakopljemo v tla okoli ogroženih rastlin. Voluharjem očitno snovi v laseh ne godijo. Dodatna prednost je v tem, da lasje, ki se razkrajajo, gnojijo tla.
Obrobne zasaditve s topinamburjem privabljajo kot posladek voluharje in se zato ne podajajo na druge grede ali k drevju.
Poskusite skupaj s sosedi ukrepati proti temu požrešnemu glodalcu, sicer se pozneje žival iz sosedovega vrta spet preseli nazaj. Žal proti voluharjem ni nikakršnega »zdravila za vse«. Pogosto imajo opisane rastline, ki odvračajo voluharje le »spremljevalno vlogo«. Največji uspeh obeta kombinacija več obrambnih ukrepov.
Na vrh
Koloradski hrošč
Koloradski hrošči najpogosteje napadejo krompir, redkeje pa tudi paradižnik, črni zobnik ali volčjo češnjo.
Preprečevanje
Krešič je naravni sovražnik koloradskega hrošča in njegovih ličink. Dobri preprečevalni ukrepi so tudi vsi posegi, ki okrepijo rastline in oskrba s humusom, saj hrošč skoraj ne napade zdravih rastlin.
Ukrepi
Najučinkovitejše metode so pobiranje jajc, ličink in hroščev, prašenje listov z algovim apnom ali kamninsko moko. Prav tako pomaga koprivna prevrelka (link na koprivno prevrelko pod nasveti za kmetijstvo) in zastiranje s praprotjo.
Na vrh
Krompirjeva (paradižnikova) plesen
Ta glivična bolezen povzroča propad krompirjevke in gnitje pridelka. Širi se posebno v vlažnih tleh in se prenaša z okuženim semenskim krompirjem ali z ostanki pridelka prejšnjih let. Prizadene lahko tako krompir, kot tudi paradižnik in papriko. Na listih in steblih se pojavijo rjave pege, nadzemni deli rastlin prezgodaj propadejo. Na krompirjevih gomoljih se pojavijo rjave pege, kjer se začne gnitje. Pri paradižnikih nastanejo rjavo zelene do črne pege, plodovi niso užitni. Ko se bolezen pojavi, se zelo hitro razširi.
Preprečevanje
Ukrepamo lahko le preventivno in sicer z upoštevanjem naslednjih nasvetov. Od sredine maja štirikrat, vsakih sedem dni, posipamo s prahom iz alg ali s kamninsko moko. Istočasno s posipanjem škropimo s poparkom iz česnovih ali čebulnih lupin. Rastlinam večkrat dodajamo tudi pripravke za krepitev. Ko krompir poberemo, takoj izberemo semenskega za naslednje leto in ga pustimo 8 dni na soncu, da pozeleni.
Na vrh
Bakterijska uvelost
Ta bakterijska bolezen napada paradižnik in prizadene v začetku samo posamezne dele nekaterih listov, ki najprej porumenijo, nato porjavijo in se končno posušijo. Kasneje propade cela rastlina. Plodovi dobijo rjave šege, ki jih obdaja svetlejši rob.
Preprečevanje
Preventivni ukrepi so enaki kot pri krompirjevi (paradižnikovi) plesni.
Ukrepi
Okužene rastline odstranimo in uničimo in na istem mestu štiri leta ne sadimo paradižnika. Prav tako ne uporabljamo semen okuženih rastlin.
Na vrh
Kapusov belin
Metulj odloži jajčeca na spodnjo stran zeljnega lista, drugih križnic in pogosto tudi kapucink. Jajčeca leže od aprila do avgusta. Če je pojav škodljivca množičen, naredijo gosenice veliko škodo.
Preprečevanje
Priporočljiva je mešana kultura zelja s paradižnikom in zeleno, saj paradižnik zaradi snovi, ki jih izloča, odvrača škodljive žuželke in varuje rastline pred škodljivci. Podobno velja za zeleno.
Ukrepi
Najučinkovitejše metode so pobiranje in uničevanje gosenic, vzpodbujanje razvoja koristnih žuželk, predvsem razjednikov in škropljenje z močno dišečimi pripravki iz zelišč (pelin, navadni vratič, paradižnikovi listi).
Na vrh
Korenjeva muha
Korenjeva muha je najpogostejši škodljivec korenčka, ki ima vsako leto dve generaciji, in sicer, prva leta od aprila do junija, druga od konca avgusta. Ogroženi so predvsem posevki v zavetrnih legah in tisti, ki smo jih gnojili s svežim gnojem. Tudi redčenje posevka maja in junija poveča nevarnost, saj muha odlaga jajčeca v nastale luknje v tleh.
Preprečevanje
Priporočljiv je večleten kolobar in gojenje v mešani kulturi s čebulo, porom ali česnom. Prav tako je priporočljivo korenček sejati na prepišnih legah in med vrste posejati ali jih zastreti z močno dišečimi rastlinami, kot so koper, vratič, sivka ali praprot.
Ukrepi
Dvakrat tedensko poškropimo s prevretkom iz čebule ali česna.
Na vrh
Siva plesen
Vlažno in toplo vreme pospešuje razširjanje te glive, ki zelo ogroža pridelek jagod. Začne se z majhnim sivočrnim madežem, potem pa je sadež povsem prekrit s sivo plesnijo.
Preprečevanje
Med sajenjem rastlin pazimo, da je med rastlinami dovolj velika razdalja. Zelo priporočljivo je, da med jagode nasadimo česen, por ali čebulo. Česen zaradi izrazitega in močnega vonja odvrača škodljivce in povzročitelje bolezni, še posebej glivične okužbe. Spomladi sploh ne gnojimo. Previdno dodajamo dušična gnojila.
Ukrepi
Pri pojavu sive plesni moramo liste takoj po obiranju skoraj povsem odstraniti in pustimo samo dva lista v središču. Rastline hitro spet poženejo in dobro prezimijo. Prizadete plodove moramo čim prej obrati in sežgati, saj se bolezen hitro širi.
Na vrh
Jagodov cvetožer
Jagodov cvetožer napada rdeče jagode in maline, a je škoda redko velika. Hrošček leže jajčeca v cvet in potem nagloda steblo. Cvetovi se posušijo in odpadejo. Jagodov rilčkar, ki napada stebla, deluje podobno, vendar v tem primeru propadejo celi poganjki.
Ukrepi
Tla prekrijemo s praprotjo, posušene cvetne popke in ostanke cvetov poberemo in zažgemo, preden se ličinka izleže, hkrati pa škropimo s čajem iz vratiča.
Na vrh
Polži
Mnogim vrtnarjem povzročajo polži velike preglavice, saj objedajo rastline in delajo precejšnjo škodo.
Naravni sovražniki
Jež, race, kokoši, gosi, rovka, krastača, močerad, kuščarice, slepec, nekateri ptiči…
Preprečevanje
Polže lahko odvrnemo na primer tako, da na gredo položimo rastline, ki odvračajo polže: begonije, pastinak, drobnjak, rman, vratič ali pa iz njih pripravimo izvlečke, s katerimi zalivamo gredo. Učinkovita je lahko tudi ograja proti polžem, ki je priporočljiva predvsem, če greda meji na trato. Postavimo navzven zakrivljeno pločevinasto oviro, saj polži ne morejo čez ukrivljen rob. Tako lahko pred polži uspešno zavarujemo predvsem tople grede in kompostne kupe.
Prav tako je potrebno redno pregledovati kompost, da odstranimo njihova jajčeca. Material za zastirko posušimo, preden ga raztrosimo. V deževnih obdobjih ne zastiramo, ampak pogosteje okopavamo. Učinkovita metoda je tudi, če tla potresemo s smrekovimi iglicami ali z ječmenovo slamo ali pa da okoli rastlin zlijemo kavno usedlino.
Ukrepi
Pobiranje polžev je najuspešnejša metoda. Ker so ponoči polži na prostem, je lov uspešnejši prav ponoči. Čez dan pa se radi skrijejo pod liste rabarbare ali pod deske. Če želimo zbrati polže na enem mestu, položimo deske ali rabarbarine liste, pod katerimi najdejo polži zatočišče, tako da jih potem hitro poberemo. Če med ogroženimi rastlinami pripravimo manjše kupe pšeničnega ali rženega zdroba, lahko na njih zvečer ali zgodaj zjutraj poberemo polže. Ko polže poberemo, jih nesimo ali peljimo daleč stran in spustimo v naravo.
Pri privabljanju polžev s posladki in tudi pri pasteh s pivom se lahko zgodi, da privabimo polže od blizu in daleč, zato se jih raje izogibajmo.
Kavna usedlina okoli rastlin odvrača polže od objedanja. Podobno pomaga tudi potresanje tal okoli rastlinami s suhimi posipi, kot so prah iz alg, lesni pepel in kamninska moka. Po dežju moramo potresanje ponoviti.
Mnoge živali žrejo polže ali njihova jajčeca, na primer race in kokoši pospravijo precej polžev, le privabiti jih je treba na vrt.
Polži dobro vohajo, k sreči pa jih vonj nekaterih rastlin odvrača. Polži ne marajo begonije, pastinaka, česna, rmana in vratiča. Te rastline lahko položimo med gojene rastline ali pa iz njih pripravimo izvlečke, s katerimi škropimo rastline.
Mrtvih polžev ne pustimo ležati po vrtu, saj polži jedo tudi mrhovino in jih tako mrtvi polži samo še več privabljajo.
Na vrh
Vir: Biovrt
Koristne živali in žuželke, ki nam pomagajo pri zatiranju škodljivcev
V sonaravno urejenem vrtu najdejo zavetje mnoge majhne divje živali in koristne žuželke. Njihova hrana so večinoma polži, ličinke, škodljive žuželke, miši in podgane. Tako se sčasoma vzpostavi ravnotežje med rastlinskimi škodljivci in koristnimi živalmi, tako da tudi rastline bolje uspevajo. V vrtu nam tako zelo pomagajo:
slepci
kuščarice
krastače
močeradi
rovke (pojedo vsak dan toliko žuželk, ličink in polžev kot same tehtajo)
netopirji (jedo žuželke (zavijače, pedice, kočeninarje in druge), ki jih ptiči podnevi ne pospravijo)
podlasica (lovijo posebno voluharje in podgane)
pikapolonice (odrasle živali in tudi ličinke se prehranjujejo z listnimi ušmi. Vsaka ličinka požre, preden se zabubi 200 do 600 listnih uši.)
ježi (prehranjujejo se pretežno z gosenicami in polži)
pajki in pršice…
Vir: Biovrt
macek muri