Moj vrt

4. avg 2012 18:21

Polarbear , če ne bi bila tako trmasta in vztrajna , bi res že zdavnaj nehala . Tudi meni ni do kupljene zelenjave , ki se bog ve kje valja , preden pride na mizo . Se pač tolažim , da imam na kakšni gredi , kjer je malo več plevela sonaravno vrtičkarstvo . Saj se tako reče , kajne , če samo poseješ oz. posadiš in potem pustiš , da narava opravi svoje . Po določenem času samo greš in pobereš kar je pač zrastlo . ( no , jaz sicer plejem , a letos plevelu nisem kos , tako hitro raste . )

Kje pa nabaviš ovseno slamo za zastirko ? Sem že spraševala pri nas v kmetijski zadrugi , pa me samo noro gledajo .

4. avg 2012 19:19

Manca tako se govori!

Slama,odkos od zelenice,vsak organski materijal bo dober.

Za slamo sem imel srečo,ker sem našel skoraj soseda,ki se začel ukvarjati z eko kmetovanjem.

Drugače pa ni panike za slamo,dobiš jo po celi Sloveniji po približno 2,5 evra za kocko.

http://kmetijskioglasnik.si/index.html

Glede plevela pa...ravnokar berem knjigo---Weeds,guardians of the soil---

Če bi videla kakšen lep slak je rastel pod mojimi paradižniki sedaj se pa kompostira pod 10 cm pokošene trave in 20 cm slame,kar bo zadosti do konca sezone.

Logika...slak je s svojimi globokimi koreninami izvlekel hranila na površino in ustvaril veliko biomase,ki se bo sedaj skompostirala pod slamo....moje vloženo delo..minimalac!!

6. avg 2012 8:59

Na paradižniku imam belo muho. S čim se lahko zatira to nadlego? Ali kaj pomaga škropljenje samo z vodo? Kaj je primerno dodati vodi, da bo zatiranje bele muhe bolj učinkovito?

Pa še to, ali na paradižniku odstranjujete spodnje liste – pod zadnjimi plodovi?

6. avg 2012 11:04

Hvala megi in manca. To kar je na slikah res dobro uspeva.

Rdkapica, jaz pri paradajzu odstranim vse spodnje liste, ki se dotikajo zemlje, da ne bi prišla kakšna bolezen.

6. avg 2012 17:49

Rdkapica , tudi jaz pri paradižniku odstranujem spodnje liste . Škropljenje samo z vodo , mislim , da ne bo kaj posebej učinkovito . Jaz sem ga že parkrat poškropila z Bio Natur - F , ki je povsem naravno , brez karence , na osnovi njivske preslice . Nekateri škropijo tudi z mešanico voda plus mleko ( pol- pol ) , ali pa z vodo , ki ji dodaš malo sode bikarbone , ker soda deluje bazično in zavira razvoj plesni in glivic . Seveda je vse to bolj preventiva , ko je pa rastlina že preveč okužena , ta naravna škropiva več ne pomagajo .

Rastline zastiram s suho , pokošeno travo , natrgam koprive in njivsko preslico ( vsebuje silicij ) , zalivam s postano vodo .

Enkrat sem nekje brala , da si lahko to škropivo iz preslice pripravimo sami , a se ne morem spomniti kako . Morda  kdo ve , če je treba preslico narezat in prevret ali samo namočit (za koliko časa ) ?

Lp

9. avg 2012 8:18

manca51 v  knjigi BIOVRT piše:

Brozga iz njivske preslice:vzamemo 1kg sveže ali 150g suhe njvske preslice(Equisetum arvense) in jo namakamo 24h v 10 l vode ,Naslednji dan kuhamo to brozgo približno pol ure pri majhnem ognju.Nato se ohladi in jo precedimo .Pred škropljenjem jo rzredčimo v petkratni množini vode.Vsebuje veliko kremenčeve kisline in preprečuje .da bi se  pojavile rastlinske bolezni.Pripravek pa tudi krepi rastline,kadar jih napadajo pršice .Preslično brotgo škropimo v suhem vramenu ob sončnih dneh.Koprivovo brozgo in preslično brozgo lahko zmešamo in škropimo kao mešanico.

9. avg 2012 9:33

Prosim za pomoč: kako vem, kdaj so mehiške kumarice zrele in jih lahko oberem?

To je edina stvar, ki je po tritedenskem zanemarjanju vrta ostala normalna na njem - oz. razrasla se je preko vseh meja in po mojem mnenju, tudi spodobno obrodila. Izkušenj z njimi pa nimam nič.

lp

P.s. ne smejte se, tule bom c/p tekst iz ene druge spletne strani, da si bom lahko shranila v beležko

za pobrati semena je plod najbolje čimdlje pustiti na rastlini, jaz jih ponavadi pobiram, ko že vsa rastlina začne odmirati (pred mrazom).

Takrat jih prerežem in semena iztisnem ven skupaj z mesnato vsebino ploda v steklen lonček, ter vse skupaj zalijem z malo vode in dam fermentirati za dva dni (podobno kot paradižnikova semena). Na tak način se potem vitalna semena lepo ločijo od tistih neuporabnih in od vse tiste sluzi in mesa. Dobra semena ostanejo na dnu lončka, slaba pa plavajo na površju skupaj z vso ostalo nesnago. Ko vodo in nesnago dolijem, dam semena sušiti na keramičen krožniček za teden dni, potem jih spravim v papirnate vrečkice. Ta postopek ne velja za buče, paprike, jajčevce, uporablja se pa pri paradižnikih in kumarah...

cervus

9. avg 2012 9:51

Oh, poberi jih po občutku. Kakšno poskusi in boš videla. No, me veseli, da so ti uspele, jih boš vložial v kis?

Zdaj pa počakaj na dež in potem veselo na delo: motovilec, kmalu bo čas za zimsko špinačo, rdeča redkev, solata,....saj se najde tudi še za zdaj kaj, kar se da posejati. Ali pa nasadiš radič.

9. avg 2012 10:13

elaphus, tisto, kar si c/p se nanaša izključno na pripravo semen za shranjevanje. Za semena sem porabila ponavadi tiste, ki sem jih ob pospravljanju šavja našla na tleh, se pravi, da so odpadle same. Obdelala sem jih tako, kot piše tam in dosegla skoraj 100 % kaljivost.

Za na mizo in za vlaganje pobiraj čimbolj mlade, tudi če še niso dorasle do polne velikosti. Starejše kot so, bolj trdo kožico imajo. Rasle in rodile bodo še vse tja do prve zmrzali.

9. avg 2012 10:29

Ja, Cila, vem, da se nanaša izključno na pripravo semen - to sem hotela shraniti, kdaj bodo pa dobre - to si bom (upam) zapomnila . Tisto zgoraj (za semena) se mi je zdelo malo zapleteno za prvič in teorijo - pa sem si raje shranila.

Ja, seveda bom sejala motovilec in špinačo, tole bom poskusno vložila v kis, drugo leto (če jih bom kaj imela), jih bom pa po mreži razpeljala.

lp