Moj vrt

27. maj 2009 11:13

Baje se to z mlekom še bolj obnese, če je mleko od vijoličnih krav ( pa imeti moraš na sebi violično spodnje perilo, bi verjetno svetovala ena moja prijateljica ).

ežoj

27. maj 2009 11:48

ežoj je napisal/a:

Baje se to z mlekom še bolj obnese, če je mleko od vijoličnih krav ( pa imeti moraš na sebi violično spodnje perilo, bi verjetno svetovala ena moja prijateljica ). ežoj

 

Pa samo ne reci, da moram še po vijola senčilo za oči in vijola gumijaste škorne

 

Drugače pa: moj peteršilj noče iz zemlje, pa tudi čebulica in korenje ne

Je pa res, da nekaj zeleni tam pri špinači in blitvi, problem je le, da ne vem če je plevel ali to kar sem posejala

Buče in bučke pa so vse pokukale na plano. In imam občutek, da bo na tisti gredi hudičeva gneča

MM

27. maj 2009 16:48

Lahko prosim poveste, kakšno razmerje voda- mleko vzamete. Bi poškropila,kar ni včeraj toča stolkla. Hvala branka171

27. maj 2009 16:57

branka

jaz dam razmerje 1:1. Sem pa včeraj slišala, da je baje tekoči probiotični jogurt razredčen z vodo še boljši.

Za poskusit je po mojem tudi s koka kolo - enkrat sem po TV gledala, da jo uporabljajo v Indiji za škropljenje namesto ta hudih pesticidov.

 

Anja

27. maj 2009 20:40

po toči je treba škropit z rmanovim čajem. Takoj! mislim - čim prej. Skuhate rmanov čaj: žlička rmana, prelijete z 2,5 dcl vrele vode, pustite dobrih 5 minut. Precedite in redčite 1 : 10 z vodo. S tem lahko škropite po listih in tudi zalivate rastline. Baje da rman zelo zelo dobro celi rane na rastlinah. Hvala bogu, da mi tega še ni blo treba preizkusit. Poizkusite, mogoče se še da kej rešit. Z mlečno vodo se pa škropi paradižnik v primeru, da ga kej napade. Ponavadi so to glivice ali gniloba (hmm.... ki je najbrž tud od glivic) al kej takega. Večkrat je vzrok kisli dež. Priporočajo zraven mešat preslični čaj, ki deluje proti glivicam. Veliko uspeha želim!

27. maj 2009 20:45

Sy je napisal/a:

Z mlečno vodo se pa škropi paradižnik v primeru, da ga kej napade. Ponavadi so to glivice ali gniloba (hmm.... ki je najbrž tud od glivic) al kej takega. Večkrat je vzrok kisli dež. Priporočajo zraven mešat preslični čaj, ki deluje proti glivicam. Veliko uspeha želim!

Tole s kislim dežjem ne bo držalo............. Kakšno zvezo imajo glive (pelsni) in kisel dež? Sicer se pa ne škropi ob napadu bolezni ampak preventivno. Ob napadu je škropljenje boilj blažev žegen.

rimljanka - zasebno mnenje

27. maj 2009 21:26

Jaz sem do sedaj zalivala in sicer 1 liter vode l dcl mleka, morda je za škroplenje isto. buča

27. maj 2009 21:28

rimljanka,

mislim, da je Sy mislila "zastrupljen" dež na splošno. To ji dam kar prav, saj sem videla v živo breskev, polovica rastline raste pod streho, polovica pa na dežju. Tista polovica, po kateri ne pada dež, ni kodrava, rodi krasne zdrave sadeže. V nasprotju s tisto, po kateri pada dež.

Zanima me tudi ta svinčev jodid (mislim, da sem si prav zapomnila), s pomočjo katerega razbijajo oblake pred točo. Kakšna substanca je to?

Sy, mogoče nam to z rmanom še prav pride letos...

Anja

27. maj 2009 21:39

anja27 je napisal/a:

mislim, da je Sy mislila "zastrupljen" dež na splošno. To ji dam kar prav, saj sem videla v živo breskev, polovica rastline raste pod streho, polovica pa na dežju. Tista polovica, po kateri ne pada dež, ni kodrava, rodi krasne zdrave sadeže. V nasprotju s tisto, po kateri pada dež.Anja

Tisti del pod streho je pač na suhem, torej povzročitelj kodravosti nima ugodnih razmer za razvoj. Povzročitelj bolezni NIMA nobene zveze z onesnaženjem, no.

A pri nas sploh razbijajo oblake? Se mi zdi, da ne (več).

rimljanka - zasebno mnenje

27. maj 2009 21:44

Za razbijanje oblakov uporabljajo (so uporabljali?) srebrov jodid, ne svinčevega; mali kristalčki te snovi naj bi služili kot dodatna kondenzacijska jedra, tako da bi nastalo več majhnih zrn toče namesto manj velikih, majhna zrna bi se pa na poti iz oblaka do tal že stalila. Problema sta pa vsaj dva: prvič, srebrov jodid je strupen, drugič, včasih je na ta način nastala še hujša toča, tako da so zadevo menda vsaj začasno suspendirali, za kaj več bo pa treba vprašati Trontlja et consortes. lp, proxima