Moj vrt

11. mar 2014 16:28

Lani jo je bilo na njivicah med Črnučami in Doslim kar veliko videti. Še celo en anjiva, ki je imela črtast vzorec, izmenjaje belo in rožnato ajdo.

Višina rastlin pa je v veliki meri ovisna od založensoti tal s hranili (tudi rožnata barva cvetov in stebelc, pravzaprav vseh delov, vsaj v neki meri), bolj so tla revna, bolj se morajo rastline "mučiti" in boriti za hranila, bolj so rožnate, manjše in več imajo zdravilnih učinkovin (rutin kvercetin).

11. mar 2014 16:34

Sadike artičok imajo skoraj zanesljivo v vrtnarstvu Valner iz Vodruža pri Šentjurju, ki ima običajno stojnico levo od glavnega vhoda v halo s sejmom, vedno imajo veliko kvalitetnih sadik, se spomnim tudi artičok. Sadike sadja in jagodičja, najbrž tudi kivija, so vsako leto do zdaj za stolpom s stopnicami in dvigalom v gornje nadstropje na sredi hale.

Ajdo prodajajo pa kmetijske trgovine, najbrž res v večjih količinah, je pa pri nas ajda tradicionalno strniščni posevek po pšenici, ker ima kratko vegetacisjko sezono in ker dobro razpleveli njivo, pa še gnojil ne potrebuje.

11. mar 2014 16:42

Seme ajde, - meni so znanci ob pogovoru rekli, da sem kupila seme japonske ajde, ki je višja in ima večja zrna in boljši donos. Da je za strojno spravilo bolj pripravna.

Če je bila njiva blizu Črnuč črtasta bi rekla, da sta bili posejani dve vrsti semen?  Po drugem delu Rimljankinega odgovora pa sklepam, da so bili žganci iz tiste domače ajde res boljši in ni samo spomin, ki vse iz mladosti polepša.

11. mar 2014 16:49

Ne dve vrsti, dve sorti ajde sta bili posejani, da je bila njiva obb cvetenju črtasta, na oko so bili prameni posameznih barv kake 2 m široki. Japonske ajde ni, morda so japonske sorte, tega ne vem. Konec koncev je Japonska ena izmed dežel, kje se poje največ ajde. In japosnki znanstveniki tvorno sodelujejo s slovenskimi strokovnjaki, ki proučujejo ajdo. Lani je bil celo svetovni mednarodni simpozij o ajdi v Sloveniji.

Dobro ajdovo moko ima (tudi tatarske ajde) Mlin Rangus.

11. mar 2014 18:25

No, ravno danes sem v trgovini z začudenjem brala opis 'tatarske ajde' (prvič namreč slišim zanjo) Mlina Ragus. Kakšna pa je glavna razlika v primerjavi z navadno?

Edit: Že našla na strani Mlina Rangus, nvm.

Prvič pa tudi slišim, da se na Japonskem poje največ ajde...sploh se res NIKJER ne omenja. Ziher da nisi zamenjala z rižem? :p

Life is war against boredom~

11. mar 2014 18:41

http://www.kulinarika.net/clanek/10/ajda-slovenska-ljud

lp

11. mar 2014 18:56

Hvala, elaphus~

11. mar 2014 20:37

MiriBon, "soba" je izraz za njihove testenine iz ajde pa tudi za ajdo samo (nisem mislila, da se poje več ajde kot riža, ampak med državami je najbrž vodilna po porabi ajde).

Ne, ne, nisem se zmotila, o takih rečeh se pač ne motim. O tatarski ajdi pa tole: prav kmalu bo 200 let od "leta brez poletja", ko je v Indoneziji eksplodiral vulkan Tambora.

V tistih letih je potem baron Žiga Zois med naše kmete uvajal mešanico tatarske (ponekod je dobila zato ime cojzla) in navadne ajde, ker prva prenese še nižje temperature. Taka mešanica se je ponekod po Dolenjskem sejala menda nekje do 60. let prejšnjega stoletja. Zdaj ja Rangusov mlin edini v Evropi, ki obvčlada pripravo plodov tatarske ajde (ki ima manjša zrna, je bolj grenka in prav zelenkasto moko dobimo iz nje) za uporabo. Tudi čaj iz nje je zdravilen, vsebuje  nekajkrat več kvercetina in rutina (močna antioksidanta) kot navadna ajda. Še tole je vredno prebrati in poslušati. Pa še tole.

11. mar 2014 21:17

Ja, za sóbo sem pa že slišala....

Najlepša hvala za povzetek in pa seveda povezave. :)

Sem iz Dolenjske, tako da me je kar sram priznati, da še nikoli nisem slišala za tatarsko ajdo....Rangusov mlin bom zagotovo šla pogledat, tatarsko ajdo pa bom preizkusila takoj, ko porabim ravno danes kupljen paket navadne.

Life is war against boredom~

11. mar 2014 21:26

Priporočam ti, da dodajaš po malem tatarsko ajdo navadni, beli moki, pride lepo zelenkast kruh, to je na enem od linkov.