25. maj 2013 15:38
antonija7 je napisal/a: |
draga Rimljanka, Saj sem dala sliko link andcke jagode in navadne voljčje jagode. Če pa piše na tisti spletni starni, da je celo v neki reviji pisalo, ki jo celo citirajo, da je užitno navadna voljčja jagoda. v seveda zmernih količinah. Celo Cortese baje tako pravi v majhnih količinah. Kako je sedaj z tem, si si prebrala tisto stran. Seveda se o vseh raslinah ki jih uživamo prej prepričamo. Havla ti, je pa prišlo samo do nesporazuma, vsi smo mislili na isto rastlino. Je pa lepo ,da si tako pozorna:) antonija7 |
Ja, jaz sem pozorna na napačne in zavajujoče zapise, ti pa očitno nisi.
Na tvojem prvem linku je perujsko volčje jabolko, na drugem pa navadno volčje JABOLKO.
In ti pišeš, da je navadna volčja JAGODA. To je slovensko ime za rastlino, ki je smrtno nevarna, tako je strupena in njeno strokovno ime je Paris quadrifolia. To je rastlina, ki jo ti omenjaš. Če se sklicuješ na vire, ki so daleč od strokovnosti, ne morem pomagati. Lahko pa pripomnim, da z imeni zavajaš.
Glej, meni je vedno pomembno, da so zapisi strokovno korektni, kar je še posebej pomembno, ko gre za navajanje imen rastlin, ki so strupene. Ker, če ti nekje napišeš, da viri navajajo, da je volčja jagoda v zmernih količinah užitna, ker je tako pač pisalo v neki reviji (in je po tvoje to potemtakem res) iin nekdo potem, ko si na fotkah, ki jih pod imenom volčja jagoda najde na netu, prepozna resnično volčjo jagodo (Paris quadrifolia), jo najde in poje nekaj jagod in ima resne težave, če že ne umre, kaj pa potem?
Odkar so me prepričali (meni se sicer zdi to neverjetno), da ljudje brez težav zamenjujejo jesenski podlesek, šmarnico, čmeriko, laški kačnik in še kaj s čemažem, sem tudi pri svojih zapisih postala bolj nazorna in pozorna, ker se zavedam, da lahko pripomorem k temu, da bo neveden in nepozoren v zmoti nabral nekaj, kar ne bo to, kar bo mislil, da je. In posledice bodo lahko celo usodne.
In zaradi tega se vedno razpišem, ko nekdo piše o strupenih rastlinah. In ti si. Ne glede na to, da se sklicuješ na neke pisne vire (ki so revije, daleč od strokovnosti). Do take zmede okoli imen rastlin prihaja, ker se neukim (ja, tako pač je) novinarjem in drugim piscem ne zdi potrebno, da bi se prepričali o korektnosti imen pri ljudeh, ki o tem kaj vedo (in za rastline je jasno, da so to botaniki), ampak najbrž s slovarjem (ali, še huje, Google prevajalnikom) prevajajo iz angleške literature, od koder prevajajo in prirejajo svoje zapise.
Na povsem enak način je nastala "sadna muha", ki ima že dolgo lepo slovensko ime, ki ga pozna skoraj vsak - vinska mušica. Nevedna novinarka pa je nestrokovno poslovenila "friut fly" iz angleščine.
rimljanka