Moj vrt

28. maj 2010 9:00

Ta zna biti zanimiva - glede na to, da je glavni delež kapsaicina v semenih in semenski placenti (tisti beli kožici, na katero so semena pritrjena), oboje pa nosi genetski material obeh staršev, bi utegnil tukaj ljudski glas imeti prav. Dokončni odgovor naj pa le pove Rimljanka :))) lp, proxima

28. maj 2010 11:03

Ugotovila sem, da je z mojo čebulo in šalotko skoraj konec. Vsa je skrivenčena , nekaj že suhe. S čim jo škropite, ko je napadena, da je ne vzame ?

28. maj 2010 13:18

Hudo in sladko papriko in feferone jaz obvezno sadim vsako na svoj konec vrta, ker drugače postane vsa paprika in feferoni huda. To pa zato, ker tako čebelice oprašijo. Paradižnik, ki ga imamo pokritega pod folijo ni potrebno senčiti. Jaz ga približno na 10 dni poškropim z mešanico mleka in vode (1:1). Zaenkrat je zelo lep in pridno raste. Na nekaterih sadikah imam že po dva do tri paradižnike, ostali pa lepo cvetijo. lp baška

29. maj 2010 0:04

Vlado je napisal/a:

Rimljanka bi še jaz prosil za odgovor. Po ljudskem verovanju (baba rekla, baba kazala) velja, da se pekočina iz pekoče paprike z opraševanjem prenese na običajno papriko. Po prebiranju tvojega odgovora o bučah, pa bi rekel, da verjetno temu ni tako. Ali pač?

Vedeti je treba, da so semena že naslednja generacija, .... ampak razdalja od enega do drugega konca vrta za opraševalce in poseben problem, tako da.... Bom verjela, ko bom izkusila, mi pravi moja naravoslovna natura.

Proxi, če sva zelo natančni, nosi seme genetski material matere, babice in svojega (ki je kombinacija materinega in očetovega), je trigeneracijska struktura. Pa ne bi zdajle bolj natanko ......razen če....

rimljanka

Sporočilo je spremenil(a) rimljanka dne 29. 2010 00:07

29. maj 2010 5:49

vikica je napisal/a:

Ugotovila sem, da je z mojo čebulo in šalotko skoraj konec. Vsa je skrivenčena , nekaj že suhe. S čim jo škropite, ko je napadena, da je ne vzame ?

Poglej rimljankin odgovor meni, stran 70. Cebulo sem v roku 8 dni dvakrat poskropila z naravnim insekticidim na osnovi piretrina in vse kaze da bo nekaj cebule le resene. Prihodnje leto bom preventivno skropila se z rabararbaro-skoditi ne more. http://www.kalia.si/sl/clanki/clanki/nega-rastlin Ker je bilo je bilo govora tudi o crnem paradizniku bi rada tudi sama nekaj vprasala: Letos sem kupila par sadik rumenega paradiznika. Bodo iz stranskih poganjkov vzgojene rastline enake? Kaj pa iz semena? Ker pri teh novih krizancih in bogsigavedi kako vzgojenih hibridih ...nisem povsem prepricana kako cudo se bo izcimiloRimljanka? Hvala in lep dan! lp lucka

29. maj 2010 6:50

Lučka, iz stranskih poganjkov bodo zrasli genetsko identični osebki, saj gre za "isto" rastlino. Saj veš, pri sosedi dobiš poganjek pelargonije, ki ti je tako zelo všeč, ker bi rada imela enako pelargonijo. Kloni, skratka.

O čudih, ki se bodo izcimila iz semen teh rumenih paradižnikov prihodnje leto, pa bi ti kvečejmu lahko kaj povedala šlogarca. Če so F1 generacija ti, ki si jih posadila, potem boš imela prihodnje leto pester vrt, če bo sploh katero seme kalilo.... Če pa niso, si lahko tudi presenečena, ker bodo enaki kot letos..... ali pa....

rimljanka

29. maj 2010 7:03

kdo gnoji paradižnike z namočenimi koprivami? Pravijo da je zelo učinkovito gnojilo. Teka

29. maj 2010 7:22

jaz zalivam vsakih 10 dni paradižnik in papriko z namočenimi koprivami in sem prav vesela, saj kar vidno raste in sadike so lepo močne. Vmes pa paradižnik poškropim še s mešanico mleka in vode(1:1). To delam letos prvič in sem zaenkrat zelo zadovoljna. lp baška

29. maj 2010 7:27

Hvala, bom tudi jaz poskusila. Teka

29. maj 2010 14:13

Pozdravljeni, pri nas doma že od vedno zalivamo vrt z vodo, kjer so bile namočene koprive. Bolj natančno, predvsem plodovke in balkonsko cvetje. Pazimo, da ne zalivamo po listih, ker jih požge (baje ;). Ko rastlino presajamo, tri tedne zalivamo samo z vodo, potem pa začnemo dodajati še koprive. Ampak ne vsak dan, ker potem rastline "zdivjajo". Jaz imam še en mali trik, da ne močim nadzemnih delov. Pa tudi spiranju prsti s korenin se s tem izogneš. Glavni akter: plastenka. Odrežem dno in v pokrovček naredim malo luknjico. Ko rastlino presadim na vrt, zraven zakopljem še plasteko, s pokrovčkom navzdol. Nekaj plasteke gleda ven iz zemlje. Potem lahko vodo za zalivanje natočimo v plastenko in ta potem počasi odteka v zemljo (odvisno od velikosti luknjice v pokrovčku). PAZI: Dogajalo se mi je, da se je v vodi kdaj utopila kakšna žuželka ali polž. Zato sedaj odrezano dno pokrijem s folijo in napnem z gumico. Je potem malo več dela, ko zalivaš in moraš najprj folijo odstraniti in potem zopet namestiti, ampak vsaj za ostale prebivalce vrta me več ne skrbi (bog ne daj, da se mi kaka pikapolonica utopi ;), pa vsa voda gre v zemljo, namesto, da bi izhlapevala. Za vse okoljevarstvenike: Vem, plastika je fuuuuj. Ampak v tem primeru se mi zdi, da bolj koristi, kot škoduje. Jaz smatram to za ene vrste reciklažo. Spomladi, ko sadim semena na prosto, jih poveznem čez zemljo kjer sem vsadila npr. kumare in potem vrt izgleda kot da mi namesto špargljev iz zemlje rastejo steklenice. Poleti pa se spremenijo v namakalni sistem. To je samo naša praksa, če je pravilna in potrebna pa ne vem. Lp, OleaSativa