Moj vrt

11. avg 2009 21:48

Naravna sredstva za varstvo pred škodljivci Namen vsakega biotičnega vrtnarja je tudi v težavnih trenutkih ohraniti naravno ekološko ravnovesje med »škodljivimi« in »koristnimi« živimi bitji ali ga spet vzpostaviti. Sredstva proti »škodljivcem« smemo šteti le kot obrambne ukrepe v sili. Zato v naravnem vrtu ne govorimo o zatiranju škodljivcev, temveč o varstvu pred škodljivci. Tudi določene rastline nam lahko učinkovito pomagajo v vrtu, saj lahko preženejo celo škodljivce. V rastlinah se namreč nahajajo posebne snovi, fitoncidi, ki spodbujajo ali ovirajo življenjske procese sosednjih rastlin in majhnih živih bitij. Lahko ubijajo glive in bakterije, lahko zastrupijo žuželke in črve, lahko pa spodbujajo tudi sosednje rastline k posebno bujni rasti. Fitoncidi se oblikujejo v listih in plodovih, prav tako pa tudi v koreninah. Izločajo se v zrak, vodo in tla, kjer imajo različne vplive. Vsak vrtnar lahko s temi nasveti iz prakse dela poskuse in pridobi lastna spoznanja. Iz tabele lahko razberemo, katere rastline lahko uporabljamo v svojem vrtu kot naravne »varuhe«. Mrčes odganjajo tudi nekatere rastline. Vonj zeli, ki jih zavohamo (vsebujejo eterična olja), kot na primer pelin, rožmarin, žajbelj, poprova meta, sivka…, odganjajo uši, mravlje, polže… Zelo koristna je tudi okrasna roža tagetes (žametnica), ki zaradi svojega vonja po urinu preganja celo vrsto škodljivcev. Znano je tudi, da česen in čebula zatirata plesen, ki napada jagode in vrtnice. Če skupaj posejemo in posadimo korenje in čebulo, ubijemo dobesedno dve muhi na en mah, korenjevo in čebulno, saj ju smrdljiv vonj ene in druge rastline zanesljivo prežene. Poglejmo še nekaj nasvetov, kako se lahko obvarujemo pred nekaterimi nadlogami na vrtu: listne uši voluharji koloradski hrošč krompirjeva (paradižnikova) plesen bakterijska uvelost kapusov belin korenjeva muha siva plesen jagodov cvetožer polži Listne uši Obstajajo številne, zelo različne vrstne listnih uši. Od pomladi do poletja se razvijajo le samice teh uši, ki dnevno rojevajo mladiče. Poleti se nenadoma pojavijo krilate uši, ki se z letom lahko razširijo na večje razdalje. Šele v jeseni se za kratek čas pojavijo tudi samci teh uši. Po parjenju in oploditvi ležejo samice jajčeca v razpoke skorje in na večletne rastline. Tako zadnja generacija preživi zimo in se izleže naslednjo pomlad. S sesanjem uši odvzemajo rastlinam hranila. Njihovi izločki, ki vsebujejo sladkor, privabljajo mravlje in z njimi glivo, ki povzroča na rastlinah črno sajavost. Listne uši prenašajo tudi virusne bolezni. Preprečevanje Potrebni so zdrava harmonična prehrana vrtnih rastlin, ugodno rastišče, redna biotična oskrba tal, mešani posevki. Preveč gojene rastline z mehkim, nabuhlim tkivom so posebno občutljive za napad uši. Naravni sovražniki Pikapolonice, trepetavke, tenčičarice, najezdniki, strigalice, plenilske pršice. Ukrepi Tla večkrat rahljamo, krepko zalivamo, obiramo živalce in jih stisnemo ali pa odtrgamo okužene poganjke in liste. Rastline lahko operemo z močnim vodnim curkom. Koprivna prevrelka (link na koprivno prevelko, ki je pod nasveti za kmetijstvo) ali tekoči gnoj iz alg krepita odpornost proti njim. Kot naravna škropiva in prašiva delujejo: algov prah, pepel, kamninske moke, pa tudi škropilne brozge iz kopriv, vratiča, praproti, pelina in rabarbarinih listov ali čaj iz čebulnih lupin. Na vrh Voluharji Voluharji so bližnji sorodniki miši in podgan. Kako prepoznamo, da imamo na vrtu voluharja in krta? Kupčki zemlje, ki jih izrijejo voluharji, so bolj ploski kot krtine. Rovi voluharjev imajo gladke stene brez koreninskih ostankov, potekajo naravnost, prerez rovov je ovalen in podoben pokončni obliki jajca. V rovih krtov pa visijo ostanki korenin, so večinoma okrogle oblike, redko prečno ovalni, potekajo pa v zavojih ali cikcakastih črtah. Voluharji zaprejo rove vedno navzven. Marsikdaj postanejo prava nadloga, saj žrejo korenine vrtnin in sadnega drevja in objedajo skorjo vrtnic in sadnih rastlin. Prav tako prenašajo kužne bolezni. Preprečevanje V ogroženih vrtovih moramo zastirko skrbno pregledovati. Ta naj bo tanka. Naravni sovražniki Ptice roparice, gozdna sova, pegasta sova, podlasica, dihur, domače mačke. Ukrepi Okoli vrta ali ogroženih mest posadimo rastline, ki jih ti glodalci z občutljivim nosom »ne želijo vohati«: cesarski tulipan, česen, križnolistni mleček, pasji jezik, ribez, narcise, medeno deteljo. V rove polagamo snovi, iz katerih hlapijo odbijajoče vonjave: vejice tuje, orehove liste, stroke česna, ribje glave. V odprtine rovov zalivamo bezgovo brozgo. Steklenice zakopljemo prečno v tla. V njih dela veter žvižgajoč glas, ki je občutljivim ušesom voluharjev neprijeten. Še bolj učinkovito je nadlegovanje s hrupom. Na mestih, ki jih ogroža voluhar, porinite v tla, krepak železni drog. Večkrat na dan potolcite s kladivom po kovinskem drogu. Oster zvok in tlačni val, ki ob tem nastane, preženeta voluharje, če je vrtnar dovolj vztrajen. Poskusimo lahko tudi tako, da človeške lase položimo v rove ali jih zakopljemo v tla okoli ogroženih rastlin. Voluharjem očitno snovi v laseh ne godijo. Dodatna prednost je v tem, da lasje, ki se razkrajajo, gnojijo tla. Obrobne zasaditve s topinamburjem privabljajo kot posladek voluharje in se zato ne podajajo na druge grede ali k drevju. Poskusite skupaj s sosedi ukrepati proti temu požrešnemu glodalcu, sicer se pozneje žival iz sosedovega vrta spet preseli nazaj. Žal proti voluharjem ni nikakršnega »zdravila za vse«. Pogosto imajo opisane rastline, ki odvračajo voluharje le »spremljevalno vlogo«. Največji uspeh obeta kombinacija več obrambnih ukrepov. Na vrh Koloradski hrošč Koloradski hrošči najpogosteje napadejo krompir, redkeje pa tudi paradižnik, črni zobnik ali volčjo češnjo. Preprečevanje Krešič je naravni sovražnik koloradskega hrošča in njegovih ličink. Dobri preprečevalni ukrepi so tudi vsi posegi, ki okrepijo rastline in oskrba s humusom, saj hrošč skoraj ne napade zdravih rastlin. Ukrepi Najučinkovitejše metode so pobiranje jajc, ličink in hroščev, prašenje listov z algovim apnom ali kamninsko moko. Prav tako pomaga koprivna prevrelka (link na koprivno prevrelko pod nasveti za kmetijstvo) in zastiranje s praprotjo. Na vrh Krompirjeva (paradižnikova) plesen Ta glivična bolezen povzroča propad krompirjevke in gnitje pridelka. Širi se posebno v vlažnih tleh in se prenaša z okuženim semenskim krompirjem ali z ostanki pridelka prejšnjih let. Prizadene lahko tako krompir, kot tudi paradižnik in papriko. Na listih in steblih se pojavijo rjave pege, nadzemni deli rastlin prezgodaj propadejo. Na krompirjevih gomoljih se pojavijo rjave pege, kjer se začne gnitje. Pri paradižnikih nastanejo rjavo zelene do črne pege, plodovi niso užitni. Ko se bolezen pojavi, se zelo hitro razširi. Preprečevanje Ukrepamo lahko le preventivno in sicer z upoštevanjem naslednjih nasvetov. Od sredine maja štirikrat, vsakih sedem dni, posipamo s prahom iz alg ali s kamninsko moko. Istočasno s posipanjem škropimo s poparkom iz česnovih ali čebulnih lupin. Rastlinam večkrat dodajamo tudi pripravke za krepitev. Ko krompir poberemo, takoj izberemo semenskega za naslednje leto in ga pustimo 8 dni na soncu, da pozeleni. Na vrh Bakterijska uvelost Ta bakterijska bolezen napada paradižnik in prizadene v začetku samo posamezne dele nekaterih listov, ki najprej porumenijo, nato porjavijo in se končno posušijo. Kasneje propade cela rastlina. Plodovi dobijo rjave šege, ki jih obdaja svetlejši rob. Preprečevanje Preventivni ukrepi so enaki kot pri krompirjevi (paradižnikovi) plesni. Ukrepi Okužene rastline odstranimo in uničimo in na istem mestu štiri leta ne sadimo paradižnika. Prav tako ne uporabljamo semen okuženih rastlin. Na vrh Kapusov belin Metulj odloži jajčeca na spodnjo stran zeljnega lista, drugih križnic in pogosto tudi kapucink. Jajčeca leže od aprila do avgusta. Če je pojav škodljivca množičen, naredijo gosenice veliko škodo. Preprečevanje Priporočljiva je mešana kultura zelja s paradižnikom in zeleno, saj paradižnik zaradi snovi, ki jih izloča, odvrača škodljive žuželke in varuje rastline pred škodljivci. Podobno velja za zeleno. Ukrepi Najučinkovitejše metode so pobiranje in uničevanje gosenic, vzpodbujanje razvoja koristnih žuželk, predvsem razjednikov in škropljenje z močno dišečimi pripravki iz zelišč (pelin, navadni vratič, paradižnikovi listi). Na vrh Korenjeva muha Korenjeva muha je najpogostejši škodljivec korenčka, ki ima vsako leto dve generaciji, in sicer, prva leta od aprila do junija, druga od konca avgusta. Ogroženi so predvsem posevki v zavetrnih legah in tisti, ki smo jih gnojili s svežim gnojem. Tudi redčenje posevka maja in junija poveča nevarnost, saj muha odlaga jajčeca v nastale luknje v tleh. Preprečevanje Priporočljiv je večleten kolobar in gojenje v mešani kulturi s čebulo, porom ali česnom. Prav tako je priporočljivo korenček sejati na prepišnih legah in med vrste posejati ali jih zastreti z močno dišečimi rastlinami, kot so koper, vratič, sivka ali praprot. Ukrepi Dvakrat tedensko poškropimo s prevretkom iz čebule ali česna. Na vrh Siva plesen Vlažno in toplo vreme pospešuje razširjanje te glive, ki zelo ogroža pridelek jagod. Začne se z majhnim sivočrnim madežem, potem pa je sadež povsem prekrit s sivo plesnijo. Preprečevanje Med sajenjem rastlin pazimo, da je med rastlinami dovolj velika razdalja. Zelo priporočljivo je, da med jagode nasadimo česen, por ali čebulo. Česen zaradi izrazitega in močnega vonja odvrača škodljivce in povzročitelje bolezni, še posebej glivične okužbe. Spomladi sploh ne gnojimo. Previdno dodajamo dušična gnojila. Ukrepi Pri pojavu sive plesni moramo liste takoj po obiranju skoraj povsem odstraniti in pustimo samo dva lista v središču. Rastline hitro spet poženejo in dobro prezimijo. Prizadete plodove moramo čim prej obrati in sežgati, saj se bolezen hitro širi. Na vrh Jagodov cvetožer Jagodov cvetožer napada rdeče jagode in maline, a je škoda redko velika. Hrošček leže jajčeca v cvet in potem nagloda steblo. Cvetovi se posušijo in odpadejo. Jagodov rilčkar, ki napada stebla, deluje podobno, vendar v tem primeru propadejo celi poganjki. Ukrepi Tla prekrijemo s praprotjo, posušene cvetne popke in ostanke cvetov poberemo in zažgemo, preden se ličinka izleže, hkrati pa škropimo s čajem iz vratiča. Na vrh Polži Mnogim vrtnarjem povzročajo polži velike preglavice, saj objedajo rastline in delajo precejšnjo škodo. Naravni sovražniki Jež, race, kokoši, gosi, rovka, krastača, močerad, kuščarice, slepec, nekateri ptiči… Preprečevanje Polže lahko odvrnemo na primer tako, da na gredo položimo rastline, ki odvračajo polže: begonije, pastinak, drobnjak, rman, vratič ali pa iz njih pripravimo izvlečke, s katerimi zalivamo gredo. Učinkovita je lahko tudi ograja proti polžem, ki je priporočljiva predvsem, če greda meji na trato. Postavimo navzven zakrivljeno pločevinasto oviro, saj polži ne morejo čez ukrivljen rob. Tako lahko pred polži uspešno zavarujemo predvsem tople grede in kompostne kupe. Prav tako je potrebno redno pregledovati kompost, da odstranimo njihova jajčeca. Material za zastirko posušimo, preden ga raztrosimo. V deževnih obdobjih ne zastiramo, ampak pogosteje okopavamo. Učinkovita metoda je tudi, če tla potresemo s smrekovimi iglicami ali z ječmenovo slamo ali pa da okoli rastlin zlijemo kavno usedlino. Ukrepi Pobiranje polžev je najuspešnejša metoda. Ker so ponoči polži na prostem, je lov uspešnejši prav ponoči. Čez dan pa se radi skrijejo pod liste rabarbare ali pod deske. Če želimo zbrati polže na enem mestu, položimo deske ali rabarbarine liste, pod katerimi najdejo polži zatočišče, tako da jih potem hitro poberemo. Če med ogroženimi rastlinami pripravimo manjše kupe pšeničnega ali rženega zdroba, lahko na njih zvečer ali zgodaj zjutraj poberemo polže. Ko polže poberemo, jih nesimo ali peljimo daleč stran in spustimo v naravo. Pri privabljanju polžev s posladki in tudi pri pasteh s pivom se lahko zgodi, da privabimo polže od blizu in daleč, zato se jih raje izogibajmo. Kavna usedlina okoli rastlin odvrača polže od objedanja. Podobno pomaga tudi potresanje tal okoli rastlinami s suhimi posipi, kot so prah iz alg, lesni pepel in kamninska moka. Po dežju moramo potresanje ponoviti. Mnoge živali žrejo polže ali njihova jajčeca, na primer race in kokoši pospravijo precej polžev, le privabiti jih je treba na vrt. Polži dobro vohajo, k sreči pa jih vonj nekaterih rastlin odvrača. Polži ne marajo begonije, pastinaka, česna, rmana in vratiča. Te rastline lahko položimo med gojene rastline ali pa iz njih pripravimo izvlečke, s katerimi škropimo rastline. Mrtvih polžev ne pustimo ležati po vrtu, saj polži jedo tudi mrhovino in jih tako mrtvi polži samo še več privabljajo. Na vrh Vir: Biovrt Koristne živali in žuželke, ki nam pomagajo pri zatiranju škodljivcev V sonaravno urejenem vrtu najdejo zavetje mnoge majhne divje živali in koristne žuželke. Njihova hrana so večinoma polži, ličinke, škodljive žuželke, miši in podgane. Tako se sčasoma vzpostavi ravnotežje med rastlinskimi škodljivci in koristnimi živalmi, tako da tudi rastline bolje uspevajo. V vrtu nam tako zelo pomagajo: slepci kuščarice krastače močeradi rovke (pojedo vsak dan toliko žuželk, ličink in polžev kot same tehtajo) netopirji (jedo žuželke (zavijače, pedice, kočeninarje in druge), ki jih ptiči podnevi ne pospravijo) podlasica (lovijo posebno voluharje in podgane) pikapolonice (odrasle živali in tudi ličinke se prehranjujejo z listnimi ušmi. Vsaka ličinka požre, preden se zabubi 200 do 600 listnih uši.) ježi (prehranjujejo se pretežno z gosenicami in polži) pajki in pršice… Vir: Biovrt macek muri

11. avg 2009 22:57

tudi jaz imam vsako leto na vrtu enako nadlogo - SLAK, ki me spravlja ob živce. Ko sem se vrnila iz dopusta, je bilo vse na vrtu obraslo z njim. Ko oplejem, se enaka zgodba čez 2 do 3 teden ponovi. Včasih iz zemlje povlečem zelo dolge korenine, pa vseeno brez učinka. Mogoče ima katera kakšen koristen nasvet kako se rešiti te nadloge, po možnosti brez kemikalij. atic

11. avg 2009 23:37

maček muri najlepša hvala za nasvete,bom poskusila,upam da mi uspe ANDREJA ekorenci

12. avg 2009 8:30

atic. najboj eko način je - čimbolj pogosto pletje. Kar pkmeni, da ga populimo (s čimveč podzemnega dela) kmalu, ko pokuka iz zemlje, ......če smo vztrajni, podzemnim delom slej ko prej zmanjka hrane in počasi se količina slaka zmanjša. Vsaj malo pomaga zastirka, ki pa lahko poveča število polžev, če jih imaš na vrtu.......... Idealne rešitve ni.

Je pač tako, da, kadar je zemlja primerna za rastline, ki jih mi tam sadimo, je še toliko bolj za tiste, ki si jih ne želimo tam in jim zato rečemo plevel. Te so, praviloma, zadovoljne z dosti bolj skopo zemljo.

rimljanka - zasebno mnenje

12. avg 2009 10:21

Poleg slaka imam na eni gredi tudi neko drugo zeleno rastlino - ima večje temno zelene liste, korenine so bele, mesnate in zelo zelo krhke, če zacveti cveti taka bela socvetja. Nikako se te nadloge ne morem rešiti. Tudi pogosto pletje in prekopavanje ne pomaga, pa čeprav včasih potegnem iz zemlje zelo veliko korenik. Ker je to cvetlična greda je še toliko bolj nerodno. Letos sem jo dvakrat posejala, pa je slak in ta druga rastlina vse prerasel, saj prave rastlinice veliko prepočasi rastejo za ta dva škofljivca. Ker na tej gredi rastejo tudi 3 vrtnice, grmiček rožmarina in pa dva pritlikava bora se ne upam škropiti z ne vem čim. Razmišljala sem celo, da bi jeseni pustila da se ta dva plevela razrasteta in ju nato pazljivo poškopila z boom efektom. Spomladi bi po moje že lahko sadila cvetje ali kakšne manjše grmnovnice. Kaj se vam zdi - ali bi uničila tudi vrtnici, rožmarin in borovčka? l.p. tedyka

12. avg 2009 10:36

Eno vprašanje glede boba. Letos sem ga sadila prvič. Zrasel je zelo lepo, tudi cvetel, strokov pa ni naredil. Na listih so se mu pojavile rdečerjave pikice. Sem ga že odstranila z grede, me pa vseena zanima, kaj mu je bilo in zakaj ni rodil. smrketa

12. avg 2009 12:47

tedyka, milsim, da imaš regačico (Aegopodium podagraria)  Od tukaj.

Nadležna, ja, obnese se samo mehansko zatiranje, no, vsaj pri meni, ker ne grem s kemičnimi strupi svinjat svoje zemlje.

Jasno, da boš unučila rožmarin in ostalo. Sicer se pa tako majhno gredo res da obvladati . Priporočam tole orodje, s katerim uspešno puliš rastline.

 Četrto v spodnji vrsti. Zabodeš ob rastlini, potisneš ročaj malo navzdol, za kake 30 stopinj in korenine se lepo odtrgajo. Se da najti v ustreznih trgovinah.

Sporočilo je spremenil(a) rimljanka dne 12. 2009 12:51

12. avg 2009 17:17

Ja, to je ta rastlina. Letos smo že 3 ali 4 krat prekopali gredo in sicer tako, da smo vsakokrat previdno privzdignili zemljo in iz nje pulili neštete bele korenine. Mislim da jih je bilo več kot zemlje, potem je kakšna dva tedna mir in nato začne rastlina veselo odganjati. Je pa nerodno tole prekopavanje, ker je greda nad cca 2 metrskim zidom in med dvoriščem, pa še tri velike vrtnice so vmes, tako da nimaš niti kam prav stopiti, pa tudi med vrtnicami se zelo rada bohoti, tam pa jo je res težko dobiti, ne da bi bil preveč opraskan. Tako da sem mislila da bi mogoče malo "postrupila". Drugače na vrtu in okoli hiše ne upoabljam strupov, je pa ta greda res brezupna. Ker je greda prav pred hišo bi rada na njej imela posajene grmičke ali kakšno cvetje, toda ne gre, ker ta rastlina vse drugo pomori in preraste. Še enkrat hvala za odgovor in lep pozdrav tedyka

12. avg 2009 20:42

Kaj pa če bi si sredstvo proti plevelu naredila v jogurtov kozarček vzela čopič in rastlino pomazala po listih in po sredici. Tako sem jaz uničevala plevel v gredi, ko nič drugega ni pomagalo. Poskusi, ker na ta način ne zastrupljaš nič drugega. reza

13. avg 2009 7:07

Saj tako nekako sem tudi mislila, da bi mogoče pripravila samo malo sredstva proti plevelu v manjšo škropilnico. Vrtnice bi spodaj malo ovila mogoče s kakšno raševino, da bi zaščitila liste in nato poškropila plevel. Bojim se le, da ne bi sredstvo, ki bi se znašlo na zemlji škodilo vrtnicam. Zato tudi sprašujem, če ima kdo kakšne izkušnje, da ne bi napravila še večje škode. l.p. tedyka