19. maj 2012 21:08
klavdijaB je napisal/a: |
jaz pa zalostno ugotavljam, da tudi koprena ni pomagala pri zrmzali zadnjih dni, tak je to, ce se lotis vrta na "pre"visoki nadmorski visini. ampak zanimivo, nizek fizol in kromir sta bila pokrita s kopreno in oba delno pomrznila, sladki grahec pa ni bil pokrit - je zato res se manjsi od fizola, a mu slana ni nic skodila. |
Ne bo čisto tako. Ni previsoka nadmorska višina, ampak je bil glede na njo, preslabo izbran čas sajenja. Naši predniki so veliko vedeli, pregovori nosijo zrno soli. Krompir in fižol izvirata iz takega podnebnega pasu, ki ne pozna zmrzali, grah pač ne. In v tem je vsa skrivnost, zakaj sta pomrznila, grah pa ni.
Mimogrede, krompoir se bo dobro obrasel, fižol odvisno od tega, kako velik je bil. Veš, pri nas, na 200 mnm velja parvilo, da se fižol sadi za sv. Florijana, to je 4. maja. In mislim, da bi takrat sajen pomrznil enkrat v zadnje 50 letih, ko je nekje okoli 20 maja v nižinah zapadlo kar nekaj snega.
Tako je pač, da je zmagovalna kombinacija nekaj znanja, nekja branja, nekaj pogovorov s sosedami in sosedi, če domači niso vir znanja (pa tudi, če so), pa malo sreče tudi ne škodi.
Pri nas še ni posajen visok fižol, sem ga dala v lončke nakalit, v enem tednu prvi že bodejo ven, paradižnik je ob steni, jutri gre v korita, paprike in melancani tudi, krompir bode izpod senene odeje. Bob pa je v polnem cvetju. No, tisto malo sreče je pa bilo, pri nas ni bilo slane, pa toče (tudi) še ne. Je bila pa zato lani vsaj 3x.
Vseeno ne obupaj, saj bo narava, ko pride topel čas, hitro vse nadoknadila. Kak teden kasneje boste pač jedli stročji fižol in mlad krompir, morda ti bodo stroki sladkega graha polepšali ta čakalni čas.
rimljanka