Moj vrt

7. apr 2014 15:42

kara, lahko so strune. Zapiči v prerezan gomolj krompirja palčko in potisni krompir med solato, tolko, da bo ves gomolj v tleh. Naredi več takih kro mpirjev in vsak dan poglej, če so v njih strune. Saj jih poznaš?

7. apr 2014 19:52

Danes sem izpulila žalostno, uvelo solatno sadiko in glej zlomka, skozi korenino je lezel rumen črviček. Po eksekuciji (brez sojenja) sem šla gledati na internet in voila..prav imaš  Rimljanka. Res gre za strune.

Po tistem, kar sem prebrala, pa me grabi obup. Zelo težko se jih bom znebila. Ne vem kako bo letošnja sezona, moja visoka greda namreč ni tako velika, da bi se dalo kaj deliti..smola pač. Zame, ne za strune.

7. apr 2014 20:35

Danes mi črni hrošči niso pojedli nobene korenike solate.......pa niso tako majhni cca 1,5 do 2 cm,ponavadi so zdraven korenike in spijo,pogrizejo pa celo koreniko.

7. apr 2014 23:35

Internet je lahko nebodigatreba, ker čas tako hitro mine (vsem nam je enako dragocen), pa tudi zakladnica znanja, samo googlu je treba povedati kaj nas zanima.

8. apr 2014 0:02

Nasvet strokovnjaka: Strune na vrtu in kako se jih znebiti - http://www.bodieko.si/nasvet-strokovnjaka-strune-na

Pisala nam je bralka, ki jo je zanimalo, kako bi se lahko znebila strun na vrtu, ki ji uničujejo pridelek:

Pozdravljeni!
Prebrala sem že veliko vaših člankov, vendar nisem še nikjer zasledila, kako na naravni način zščititi rastline pred strunami. Karkoli presadim (paprika, paradižnik, solata, ...) kmalu oveni in propade – skozi korenine naredijo luknje strune.

Vedno dam v zemljo poleg vseh presajenih rastlin tudi krompir, strune so v krompirju in v mladih sadikah,po vrtu imam potresen pepel, svetovali so mi naj po vrtu polijem kis, kar sem tudi storila ...

Ker res ne vem več, kaj storiti, se obračam na vas. Zahvaljujem se vam za odgovor in vas lepo pozdravljam.
Jožica

Strune, vrt
Strune na vrtu so lahko prava nadloga, saj nam lahko uničijo skoraj ves pridelek.
Na vprašanje je gospe Jožici odgovorila naša strokovnjakinja za ekološko vrtnarjenje, Damjana Benec, univ. dipl. inž. agr.:

Žal odgovora, s katerim bi vašo težavo hitro rešili ni. Možnosti je več, najboljše je, da jih med seboj kombinirate. Strune so ličinke hrošča pokalice. Odrasle pokalice ne povzročajo neposredne škode z objedanjem rastlin, vendar se seveda razmnožujejo in zato je potrebno tudi odrasle osebke pobirati in jih uničevati. Odrasle pokalice odlagajo jajčeca, katera uničimo s prekopavanjem zemlje, tako preprečimo, da se razvijejo ličinke – strune.

Stune zelo privablja krompir, zato zvečer v zemljo damo več na polovico prerezanih krompirjev, zjutraj pa jih poberemo ven ter jih uničimo. Če na krompirju ne bo ličink – strun, potem vaša težava niso strune, ampak kakšen drug škodljivec.

hrošč pokalica, strune
Strune so ličinke hrošča imenovanega Pokalica (na sliki).
Roža žametnica (Tagetes), njene korenine izločajo snov, ki je strupena za strune. Torej, če strnemo, zemljo je treba dobro prekopati, na gosto zvečer zakopati prerezan krompir, ki ga zjutraj vzamemo ven in uničimo, ko boste postopek s krompirjem večkrat ponovila in bo na krompirju vedno manj strun lahko začnete saditi zelenjavo s tem, da po celem (gosto) vrtu naredite majhne otoke žametnice (morda kar vrsta zelenjave, vrsta žametnice in tako naprej), med vrstami zelenjave redno obdelujemo tla (globoko pletje) ter pobiramo odrasle hrošče pokalice (na sliki) po vrtu in okrog vrta.

V kolikor to ne zaleže ali vam postopki ne ustrezajo obstaja registriran bio insekticid Naturalis, ki je namenjen prav zatiranju strun.

http://www.kgzs.si/Portals/0/Dokumenti/kmetijstv
STRUNE (ličinke hroščev pokalic [Coleoptera, Elateridae])

Strune v Sloveniji prištevamo med najpomembnejše talne škodljivce okopavin in
vrtnin. Po ocenah strokovnjakov se v Sloveniji pojavlja vsaj 150 vrst pokalic, kar je v
primerjavi s srednjo Evropo, kjer je znanih 176 vrst, zelo veliko. Gospodarsko so
najbolj pomembne vrste iz rodu Agriotes, ki je v Sloveniji zastopan z 10 vrstami.
Nekatere vrste so predvsem gozdne in se na obdelovalnih zemljiščih ne pojavljajo
(Agriotes atterimus, A. acuminatus, A. medvedevi, A. pilosellus). Solatna pokalica (A.
sputator), motna pokalica (A. obscurus), poljska pokalica (A. lineatus) in žitna
pokalica (A. ustulatus) in vrsta A. litigiosus pa so travniške ali njivske vrste in se
redno pojavljajo na travnikih, pa tudi njivah in vrtovih. Najpogostejše so na zemljiščih,
ki so več kot eno rastno dobo prekrita s strnjenim rastlinstvom (travniki, detelje,
travno-deteljne mešanice), na zapleveljenih njivah ter v posevkih strnih žit. Če takšna
zemljišča preorjemo ter jih zasadimo ali zasejemo z okopavinami, ki imajo redek
sklop, lahko z veliko verjetnostjo pričakujemo velike izgube rastlin zaradi poškodb
strun. Strune najdemo tudi v zapleveljenem, starem, uležanem hlevskem gnoju ali
zapleveljenem kompostu.

Opis in razvoj organizmov

Hrošči pokalic so večinoma temne barve (temnorjavi do črni), z izjemo nekaterih vrst,
ki so zelene, rumene ali rdeče. Imajo podolgovato in sploščeno telo, ki se proti zadku
zoži. Glava je povečini skrita pod vratnim ščitom, ki je na prednjem delu zaokrožen,
njegov zadnji del pa je na obeh straneh značilno izvlečen. Pokalice precej slabo
letajo in se pogosteje plazijo. Hrošči merijo od 7 do 11 mm. Samci so manjši od
samic in tudi prej poginejo. Samice poleti odlagajo jajčeca (okrogle ali ovalne oblike,
dolga od 0,4 do 0,8 mm) v površinski sloj tal (od 1 do 2 cm globoko). V primeru, da
so tla suha, jajčeca odlagajo globlje v tla (tudi do 10 cm globoko). Samica lahko
odloži od 70 in 660 jajčec. Odložijo jih posamično ali v skupinah v bližino rastlinskih
korenin, pod kepe tal ali v talne razpoke. Število odloženih jajčec in čas odlaganja je
povezan z vrsto dopolnilne hrane: če se samice hranijo s koruzo, krompirjevimi listi
ali z lanom, odložijo manj jajčec in prej poginejo. Za odlaganje jajčec izberejo tla z
gostim rastlinskim pokrovom (travniki, pašniki, deteljišča, žitna polja), odložijo pa jih
tudi v zapleveljen, star, uležan hlevski gnoj ali v zapleveljen kompost. Po odlaganju
jajčec samice poginejo.

Iz jajčec se po 2 do 4 tednih izležejo ličinke (strune), ki so brezbarvne in se najprej
prehranjujejo z organsko snovjo v tleh. V prvem letu razvoja ostanejo ličinke skupaj in
dosežejo dolžino od 5 do 6 mm ter se 2-5 krat levijo. Skupno se levijo do 15-krat.
Odrasle strune pa dosežejo do 35 mm dolžine. Telo ličink poznejših razvojnih stopenj
porumeni in postane čvrsto. Za preživetje jajčec in mladih ličink je potrebna 100 %
zračna vlaga v tleh (za uspešen razvoj mora biti vlaga višja od 90 %, če pa pade pod
40 %, vse strune poginejo). Ličinke celotno življenje preživijo v tleh in se v odvisnosti
od različnih dejavnikov v tleh gibljejo horizontalno in vertikalno. Horizontalno se
premikajo v iskanju hrane, ličinke pa se gibljejo po sledovih izločenega ogljikovega
dioksida, ki ga izločajo korenine. Zato strune težko najdemo na povsem golih tleh,
ampak so zastopane v bližini živih rastlin. Vertikalno, v globlje plasti, se ličinke
pomikajo zaradi nižjih temperatur (pred zimo) in pred močnim izsuševanjem zgornje
plasti tal. Proti površju tal se pomaknejo takoj, ko se spremenijo razmere, ki so jih
prisilile v pomikanje v globino oziroma, ko se tla segrejejo nad 4,5 °C. V zadnjih dveh
letih razvoja so strune najbolj škodljive. Po obdobju najintenzivnejšega žretja,
navadno v poletnih mesecih, se popolnoma razvite strune zabubijo v tleh na mestu zadnjega žretja (navadno v globini od 15 do 25 cm, če so tla suha tudi globlje) in
ostanejo zabubljene od 2 do 4 tedne. Bube so proste, mlečno bele in spominjajo na
odrasle živali.

Prezimijo lahko ličinke v različnih razvojnih stopnjah ali mlade pokalice (odvisno od
vrste). Razvojni krog vseh predstavnikov iz rodu Agriotes je daljši od enega leta,
navadno pa traja od 2 do 4 leta. V odvisnosti od vremenskih razmer (zlasti je
pomembna temperatura) imajo lahko vrste dve- ali triletni razvoj, oziroma tri- ali
štiriletni razvoj.

Preglednica: Osnovne značilnosti vrst iz rodu Agriotes, ki se v Sloveniji najpogosteje
pojavljajo na obdelovalnih zemljiščih

Vrsta Razširjenost in ekološke
karakteristike

motna pokalica
(Agriotes obscurus L.)
- najpogostejša na travnikih in njivah,
- hrošči se v glavnem zadržujejo na
površju tal in neradi letijo,
- rada ima težka tla.
Razvoj traja 4 leta.
Največ škode povzroča na koruzi, pšenici,
krompirju.

poljska pokalica
(Agriotes lineatus L.)
- pogostejša na vlažnih travnikih in
njivah, od nižin do visokogorja,
- hrošči se radi zadržujejo na površju
tal in so slabi letalci.
Razvoj traja 3-4 leta oziroma se odvija
skozi 4-5 koledarskih let.
Največ škode povzroča na koruzi, pšenici,
krompirju.

solatna pokalica
(Agriotes sputator L.)
- pogosta v stepskih predelih in na
gojenih rastlinskih vrstah (koruzi,
sladkorni pesi, soji, fižolu, zelju, žitih,
paradižniku in v mladih vinogradih),
- hrošči se zadržujejo na površju tal in
neradi letijo.
Razvoj traja 4 leta oziroma se odvija skozi
5 koledarskih let.

Največ škode povzroča na solati in
krompirju.

žitna pokalica
(Agriotes ustulatus
Schall.)
- naseljuje sončne travnike in njive od
nižin do sredogorja,
- hrošči letajo.
Po starejših podatkih razvoj traja 2 leti
oziroma se odvija skozi 3 koledarska leta,
po novejših podatkih (Italija) pa traja
razvoj le 2 leti oziroma poteka skozi 3
koledarska leta.

Agriotes brevis
Candeze
- zastopana v travnatih stepah in na
njivah (še zlasti pogosta v toplejših
območjih),
- ugotovljena je na Ljubljanskem
barju, v drugih predelih Slovenije jo
najdemo razmeroma redko,
- hrošči se zadržujejo na tleh in neradi
letijo.

Pokalice iz rodu Agriotes so večinoma aktivne ponoči ali v večernih urah. Potrebujejo
visoko relativno vlažnost zraka. V primeru, da je temperatura visoka in vlažnost
nizka, se skrivajo. Izjema je vrsta Agriotes ustulatus, ki se julija podnevi pojavlja na
cvetovih kobulnic (Umbelliferae), kjer se dopolnilno hrani. Za predstavnike iz rodu
Agriotes je značilno, da se v tleh hranijo s koreninami ali preobraženimi koreninami
(gomolji, koreni idr.) različnih rastlinskih vrst in s tem povzročajo škodo skozi celo
rastno dobo.

Škoda
Posebnost rodu Agriotes je, da so hrošči in ličinke fitofagi. Hrošči niso škodljivi, saj
se hranijo s cvetnim prahom in listi rastlin. Izlegle ličinke se hranijo z organsko snovjo
v tleh. Največ škode povzročajo ličinke višjih razvojnih stopenj, ki se prehranjujejo s koreninami različnih rastlinskih vrst, obgrizejo koreninski vrat in se zavrtajo vanj,
zavrtajo pa se tudi v gomolje krompirja, korene korenja in repe, objedajo tudi kalčke.
Ker v rastlinah iščejo vodo, so strune zlasti nevarne v sušnih letih in v tleh, v katerih
ni dovolj vode. Gospodarska škoda, ki jo povzročijo strune na posevkih, je lahko zelo
velika, niha pa iz leta v leto in je povezana z mnogimi dejavniki (število strun v tleh,
sklop poljščine, čas setve, kolobar, obdelava tal, vrsta tal). Največja škoda nastane
zaradi redčenja sklopa, zaostajanja rastlin v razvoju, rastline z močno poškodovanim
koreninskim sistemom pa lahko celo propadejo.. Pri krompirju, korenju, repi,... pa je
prizadet predvsem videz gomoljev in korenov zaradi izvrtin, s čimer je zmanjšana
njihova uporabna vrednost.

Strune iz rodu Agriotes se hranijo vso rastno dobo, bolj intenzivno pa se hranijo
spomladi (obdobje se ujema s kritičnim obdobjem kalitve in vznika poljščin) in jeseni
(obdobje se ujema z zorenjem poljščin).

Spremljanje številčnost pokalic in strun

Pokalice, ki se pojavljajo na talnem površju ali na rastlinah, lahko spremljamo z
različnimi metodami: lov z metuljnico, s talnimi pastmi, rastlinskimi ali feromonskimi
vabami ter z nabiranjem. Strune v tleh pa spremljamo z lovom na rastlinske vabe,
talnimi izkopi ali s pomočjo talnih vzorcev, odvzetih s posebnimi sondami.

V praksi pri pridelavi poljščin ali vrtnin številčnost strun ali pokalic spremljamo:
a) s feromonskimi vabami: v
vabo, ki je navadno iz UV
stabilne plastike, namestimo
feromon, ki privablja samce
posamezne vrste strun.
Hroščki se ujamejo v
plastično posodo, iz katere
zaradi gladkih sten ne
morejo zlesti, zaradi sestave
vabe in ker so slabši letalci,
pa tudi ne izleteti. Živi
hroščki ostanejo ujeti v vabi.

Ovire za širšo uporabo: visoka cena na
enoto površine, na našem tržišču ni
ponudnika (trenutno v uporabi za
raziskovalne namene in namen
monitoringa posameznih vrst).

b) z lovom na rastlinske vabe (gomolji krompirja, koreni korenja in pese,
kaleča pšenica in koruza,...):
- nakaljene gomolje krompirja (lahko ostanejo celi ali pa jih prerežemo na
polovico) potaknemo v tla na štiri mesta, v kvadratu s stranico 50 cm ali 1 m
na ter globino od 5 do 10 cm. Postopek ponovimo štirikrat. Mesto, kamor smo
zakopali gomolj, označimo npr. s količkom, da bomo krompir lažje našli. Čez
nekaj dni gomolje izkopljemo in preštejemo vanje zavrtane strune. Tovrstno
spremljanje je primerno na manjših zemljiščih.
- korene prepolovimo po dolžini in jih zakopljemo 10 cm globoko v tla. Po 10-ih
oz. 14-ih dnevih jih izkopljemo, preštejemo vanj zavrtane strune in preštejemo
še strune v tleh na razdalji 10 cm od korena.
- talno vabo lahko sestavimo tudi iz cvetličnega lončka premera 11 cm (na
spodnji strani mora imeti lonček več lukenj), vermikulita in nakaljenega
netretiranega semena koruze in/ali pšenice. Lonček do polovice napolnimo z
vermikulitom (namen le tega je ohranjanje in akumuliranje vode), dodamo
približno 30 ml koruznega in/ali pšeničnega zrnja, do vrha nasujemo vermikulit
in tako pripravljeno vabo zalijemo s približno 100 ml vode. V tla izkopljemo
manjšo jamo globine 20 cm in malo večjega premera od lončka. V jamo
pokončno postavimo vabo, jo obsujemo s prstjo in na vrhu vabo pokrijemo še
z 1 cm debelo plastjo tal. Vabo nato prekrijemo s pokrovom (zato lahko
uporabimo kar podstavek cvetličnega lončka s premerom približno 18 cm) in pokrov prekrijemo s prstjo (pokrov naj bo približno 5 cm pod površjem tal).
Mesto postavitve označimo s količkom, kar nam bo pomagalo pri iskanju vabe.
Takšno vabo pustimo zakopano v tleh vsaj 14 dni (v primeru, da so
temperature v času postavitve vabe nižje, jo pustimo v tleh nekoliko dlje).
Nakaljena pšenica in koruza bosta v vabo privabili strune in po odstranitvi
vabe iz tal bomo pregledali vsebino (najbolje, da vsebino stresemo na črno
folijo – slamnato rumene strune se jasno ločijo od sivkastega vermikulita) ter
preštejemo strune.
- zrnje pšenice 24 ur pred uporabo namočimo v posodo z vodo. V podstavek
cvetličnih lončkov (premer 12 cm, višina 2 cm) naredimo od 5 do 6 odprtin
premera 5 mm (služi za odtekanje vode in direkten vstop strun od spodaj). Za
eno vabo potrebujemo približno 50 ml namočene pšenice. Na njivi damo v
podstavek malo prsti, nanjo nasujemo namočeno pšenico in jo prekrijemo s
prstjo (približno 10 cm globoko). Po 10-ih do 14-ih dneh sledi pregled vabe.

Čas postavitve talnih vab je povezan z aktivnostjo strun in časom setve
želenih posevkov. Strune so namreč aktivne pri temperaturi tal nad 10 °C.
Spomladanski čas je najustreznejši za postavljanje vab v primeru setve vrtnin
ali koruze, jesenski pa za poljščine, ki jih sejemo že zgodaj spomladi ali za
zgodnji krompir.

c) s talnimi izkopi
Pregled zemljišča na zastopanost strun opravimo jeseni (rezultat služi za namen
kratkoročne prognoze) ali spomladi do setve (služi za dolgoročno prognozo). Jame
kopljemo ročno v obliki kvadrata ali mehanizirano s traktorsko sondo. V primeru
ročnega izkopa izkopljemo na težjih tleh jame v velikosti 25 x 25 cm, na lažjih pa 50 x
50 cm. Jeseni kopljemo jame od 30 do 40 cm globoko, spomladi pa od 40 do 50 cm
globoko. Kopljemo v dveh, treh ali več horizontih. V primeru, da jamo kopljemo pred
osnovno obdelavo zemljišča spomladi ali pred setvijo oziroma saditvijo, je globina
izkopov od 20 do 40 cm. Na zemljiščih, kjer se talni pregledi izvajajo več let zapored,
je število jam manjše kot na zemljiščih, kjer se izkopi izvajajo le redko. Navadno na
manjših parcelah izkopljemo od 4 do 5 jam na ha, na parcelah z velikostjo do 5 ha
izkopljemo od 5 do 10 jam, za parcele velikosti od 5 do 10 ha izkopljemo od 10 do 15
jam, za parcele, velike od 10 do 50 ha, pa povprečno 1 jamo na hektar. Jame
enakomerno razporedimo po zemljišču. Zemljo po odkopanih plasteh odlagamo na
folijo (najbolje, da je temne barve) in jo natančno pregledamo. To naredimo tako, da
jo enostavno zdrobimo z rokami. Organizme, ki smo jih našli v izkopani zemlji,
razvrstimo po skupinah in ugotovimo njihovo številčnost.

Prag škodljivosti oziroma kritična števila za strune

Prag škodljivosti je tisto število škodljivcev na neko enoto, ki na kmetijskih rastlinah
lahko povzroči gospodarsko škodo. V praksi govorimo o kritičnem številu. Kritična
števila strun za ogrožene posevke so odvisna od vrste strun in njihove starosti ter od
gostiteljske rastline.
Preden se odločimo za zatiranje strun, moramo ugotoviti, če njihovo število v tleh
presega kritično število.

Preglednica: Kritična števila strun po posameznih rastlinskih vrstah

Zatiranje

Na številčnost strun lahko vplivamo z različnimi ukrepi:
- z ohranjanjem in vzpodbujanjem naravnih sovražnikov strun (mednje uvrščamo
ptice, žabe, nekatere stenice in muhe, v ornici so pomembni predstavniki hroščev
brzcev, strune pa okužujejo tudi entomofagne glive iz rodov Metarhizium, Beauveria,
Isaria, Tarihium, Oospora, Entomophthora in nekatere bakterije iz rodu
Pseudomonas). Tovrstni način zatiranja strun je še slabo proučen.
- s setvijo in nato mulčenjem ter zaoravanjem določenih rastlin (oljna redkev,
sudanska trava,...) izvajamo biofumigacijo,
- agrotehnični ukrepi:
- širok kolobar in pri tem paziti zlasti na to, da si občutljive rastlinske vrste, kot so
koruza, krompir, čebula, kapusnice, korenček, zelena, solata,... sledijo na istem
zemljišču šele po nekaj letih. Izjemo lahko naredimo, če v kolobar kot glavne ali
prekrivne neprezimne posevke vključujemo ajdo, proso, belo gorjušico, lan, saj te
rastline pomembno zmanjšujejo številčnost strun v tleh. Prepogosta setev žit, lucerne
in detelje pa povečuje številčnost strun. Občutljivih rastlinskih vrst tudi ne sejemo
oziroma sadimo na preorana zemljišča, ki so bila dlje porasle s travo, deteljami,
plevelom,...
- številčnost strun lahko zmanjšujemo tudi z večkratno obdelavo tal (npr.
okopavanjem, brananjem,...), saj vsaka mehanična obdelava tal zmanjšuje njihovo
številčnost, manj pa moti njihove najpomembnejše naravne sovražnike - brzce. V
letih, ki so za strune ugodna, se na zanemarjenih njivah (npr. zapleveljena strnišča)
pojavljajo številčnejše populacije strun, poveča pa se tudi njihovo število v letih, ki
sledijo.
- setev opravimo pravočasno in na optimalno globino. V primeru, da setev opravimo
prezgodaj ali pa da po setvi oziroma presajanju rastlin nastopijo hladnejše razmere,
so rastline zaustavljene v razvoju oziroma rasti in zato so še bolj izpostavljene
napadom strun. Strunam so bolj izpostavljeni tudi pregloboko posejani posevki. V
primeru, da posevkov ne zavarujemo pred strunami, je priporočljivo nekoliko povečati
setveno normo.
- z ustreznim gnojenjem vplivamo na vznik in razvoj rastlin, ki se na ta način
izognejo kritični izpostavljenosti. Znano je, da na strune negativno vplivajo npr.
mineralna gnojila, iz katerih se izloča amoniak.
- namakanje prija strunam in temu ustrezno moramo prilagoditi varstvene ukrepe.
- zapleveljeni posevki privlačijo pokalice in zato je potrebno poskrbeti za
razpleveljenje posevkov. Pretirano razpleveljenje pa ni najbolj priporočljivo, saj z
odstranjevanjem plevela odstranimo tudi alternativni vir hrane in posledično strune
povzročijo večjo škodo na gojenih rastlinah. - kemično zatiranje:
zanj se odločimo le takrat, kadar število strun preseže kritično število za izbrano
rastlinsko vrsto. Izjema je setve okopavin na preorano travinje ali deteljišča, saj v
takšnih primerih upravičeno pričakujemo več strun in posledično gospodarsko škodo.
Proti strunam so učinkoviti talni insekticidi, ki jih lahko uporabimo na različne načine:
trosenje po vsej površini, trosenje v vrste ali uporaba z insekticidi obdanega semena.
Uporaba z insekticidi obdanega semena je ekološko seveda najbolj sprejemljiv način,
saj v tem primeru v tla vnesemo izredno majhne količine aktivnih snovi.

V Sloveniji imamo v zadnjih letih registriranih zelo malo insekticidov, ki so primerni za
zatiranje strun.

Insekticidi, ki so v RS registrirani za zatiranje strun v poljščinah (na dan 07.11. 2011):

Insekticid
aktivna snov
namen odmerek opombe
FORCE 1,5 G
teflutrin 0,15 %
- za zatiranje strun in
drugih talnih škodljivcev v
krompirju

- za zatiranje strun in
drugih talnih škodljivcev v
koruzi
5 kg/ha

5–7 kg/ha
Pripravka ne smemo uporabiti
v zgodnjem krompirju.

Uporaba pripravka je
dovoljena izključno ob uporabi
posebne opreme za zadelavo
(inkorporacijo) granul na
globino 5–8 cm.

Karenca je zagotovljena s
časom uporabe.
NATURALIS
Beauveria bassiana, soj ATCC
74040
za zatiranje strun v
ekološki pridelavi na:
- paradižniku, papriki,
jajčevcih, kumarah,
bučkah, bučah, melonah
in lubenicah, solati,
endiviji in radiču

- korenju in krompirju

80-120 ml na 100 l vode

400 do 600 ml/100 l vode
oziroma 2 do 3 l/ha (tretira se
ob saditvi ali ob osipavanju)
Biotični pripravek. Pripravka ni
smiselno uporabiti v tleh z
malo ali nič organske snovi ali
v primeru pomanjkanja talne
vlage. Tudi pri veliki količini
organske snovi v tleh
pripravek deluje slabše.

Karence ni..

Zavedajmo se, da vsi ukrepi, ki ugodno vplivajo na hitrejši vznik in razvoj rastlin,
pripomorejo k zmanjšanju škode, ki nastane zaradi strun.

8. apr 2014 7:31

Tole je pa zelo izčrpno. Hvala Slivovi cmoki. Vsak dve stvari lahko naredim. Bomo videli kdo bo zmagal. Glede na to, da visoka greda ni zelo velika zadeva in je ločena od ostale zemeljske površine, bo morda vsaj delno mogoče omejiti strune. Ko bi to vedela, bi nikoli ne dosula kompost. Doslej tega problema sploh nisem poznala na vrtu.

8. apr 2014 13:00

Takole bomo pa mi letos vrtnarili

8. apr 2014 16:49

Robida zelo lepo!

8. apr 2014 17:38

Supeer je robida.

8. apr 2014 18:19

Rimljanka, ne vem, kako bo s sadikami. Sicer precej lepo rastejo. Ko pa sem prejle brskala po spletu, sem videla, da imam sorto "habanero" - tako rebrasto. Zdaj tudi vem, zakaj so me pekli prsti, nos in oči, ko sem spravljala seme ven iz ploda. Menda so precej hude te sorte. Me zanima, kaj bo ratal iz njih.

lp