Moj vrt

majaos  

član od: 14.5.2012

sporočila: 510

5. apr 2014 22:04

rimljanka je napisal/a:

majaos, paradižnik se pikira do skoraj do kličnih lsitov globoko, ko se klična lsita postavita vodoravno. Tako, da boš lahko redčenje in pikiranje združila, potem pa, ko bbodo sadike lepe, jih boš lahko ponujala sosedom.  (ker jih bo pač veliko). Si sejala veliko sort?



rimljanka

 

Živjo nisem sejala veliko sort samo taščin češnjevec. Imam doma dve pridne vrtnarke , eno leto sta mi tako pomagali, da sem izgubila voljo .

Sadike kupim kar na tržnici - paradajz, papriko. Lani sem sejala kolarabo in ohrovt na prosto, in še neko zadevo, bolj sem talala ostalim, več je bilo sadik ;)

majaos

gimi  

član od: 10.8.2006

sporočila: 34

6. apr 2014 9:34

Živjo!

Tudi jaz imam kar lep vrticek, letos bo četrto leto. Letos sem se celo sama spravila sejat paradižnike, paprike... Oboje sem tudi že prepikirala, vendar imam problem. Paradižniki ne rastejo nikamor . Sem jih sadila globoko, imajo dobro zemljo, veliko svetlobe, toplo, pa nič z njimi. Sicer je komaj teden dni, vendar paradižniki hitro rastejo, taščini so kar vidno rasli... Kaj naj še enkrat posejem? Je še čas? Z ebaya sem naročila neke zanimive sorte paprik, paradižnika, tiste sem komaj sedaj posejala, upam, da zrastejo pravi čas.

Posejala sem tudi zelje, brokoli, cvetaco, baziliko..., je že vse zunaj, čiliji tudi presajeni, za bučke pa kar ne vem, po moje bolje direkt potem maja?

 

Lepo vrtnarjenje še naprej !

gimi

andreja m  

član od: 12.10.2010

sporočila: 1114

6. apr 2014 12:24

gimi

Ker premalo vem iz tvojih besed,ti povem tako:zdaj so lepa vremena-pri nas je toplo.Sadike so za ven ob tem času,da bodo bolj odporne.Ne vem kako je pri tebi.

Najprej sem jih imela notri,čez čas pa sem jih dopoldne dajala ven,zvečer noter.Ob mrzlem vremenu čez dan sem jih tudi pokrila s kopreno.

Čez čas,odvisno od vremena,sem jih pustila zunaj ponoči,pokrite s kopreno.

Čez čas pa brez koprene-dan in noč.

Če pa to že vse veš,se opravičujem.

 

andreja m

gimi  

član od: 10.8.2006

sporočila: 34

6. apr 2014 12:47

Trenutno imam sadike na okenskih policah, ko je toplo, odprem okno čez dan na "kip". Nisem jih še nič dala ven. Nameravam pa jih imeti v rastlinjaku, ki je še v delu (paradižnike in paprike, ostalo zunaj). JIh bom jutri dana malo ven, bom videla, če bo kaj pomagalo. Enemu paradižniku so odpadli klični listi, ne vem zakaj...

Zgleda se bom vsako leto naučila nekaj novega...

gimi

čoki  

član od: 25.1.2013

sporočila: 90

6. apr 2014 13:28

Mi lahko prosim kdo pomaga? Imamo še majhne sadike paradižnika in paprik, zemljo smo kupili v semenarni, prav zemljo za pikiranje. Sedaj pa ugotavljamo, da so se v zemlji razvili majhni prozorni črvi (v priloženi sliki so vidni). Mogoče kdo ve, če so te črvi razlog, da sadike počasi napredujejo? Ni mi jasno od kje so prišli, ker so vse posodice nove, zemlja kupljena... 

 

[url=http://shrani.si/?1G/4G/26Sr1qTA/crvi.jpg][/url]

čoki

andreja m  

član od: 12.10.2010

sporočila: 1114

6. apr 2014 14:04

gimi je napisal/a:

Trenutno imam sadike na okenskih policah, ko je toplo, odprem okno čez dan na "kip". Nisem jih še nič dala ven. Nameravam pa jih imeti v rastlinjaku, ki je še v delu (paradižnike in paprike, ostalo zunaj). JIh bom jutri dana malo ven, bom videla, če bo kaj pomagalo. Enemu paradižniku so odpadli klični listi, ne vem zakaj...

Zgleda se bom vsako leto naučila nekaj novega...



gimi

Da nadaljujem:to je isto,kot človek,ki se drži samo doma in je na toplem in se uri na kavču,ko pa je treba iti ven,pa ga že majhna sapica spravi ali do vnetja mehurja,ali itd.Isto je z rastlinami-zrak,zrak,zrak-odpornost.Če jih sedaj ne boš dala ven,kaj bo potem maja meseca,ko bo kakšna noč hladna?Jih boš v vrtu pokrivala?-napisala sem v lepem tonu,da ne bo pomote.

Sem že kidala sneg tudi januarja-seveda je bilo sončno-v kratkih rokavih,pa se nisem prehladila.Temu se reče odpornost.

Pa veš,da se tudi rastlinjak prezrači?(napisano,vprašano, dobronamerno)

andreja m

Sporočilo je spremenil(a) andreja m dne 06. 2014 14:12

gimi  

član od: 10.8.2006

sporočila: 34

6. apr 2014 14:21

Nič ne zamerim, seveda je vse res. Samo zdelo se mi je, da so še premajhne. Saj pravim, jutri gredo ven, ponoči notri, če bo bolj mrzlo...

Seveda bo rastlinjak tudi prezračen, verjetno celo odprt s sprednje strani (bo bolj zaščita pred dežjem, zunaj mi paradižniki nikoli ne uspejo, če pa so pokriti, so pa ok).

Zanima pa me, zakaj ne rastejo? Ker so na toplem, verjetno ne bi smeli imeti težav z rastjo? Bi prej rekla, da bodo pretegnjeni, pa niso...

gimi

andreja m  

član od: 12.10.2010

sporočila: 1114

6. apr 2014 14:24

gimi je napisal/a:

 

Zanima pa me, zakaj ne rastejo? Ker so na toplem, verjetno ne bi smeli imeti težav z rastjo? Bi prej rekla, da bodo pretegnjeni, pa niso...



gimi

Ja,notri jih imaš.

andreja m

slivovi cmoki  

član od: 7.8.2012

sporočila: 444

6. apr 2014 14:24

Čoki, nad videnim sem zelo presenečena, ker se mi še ni pripetilo, res pa, da imam dioptrijo za na blizu  Ali pa ne "sfolgam"  opazit . Zdi se mi, da je zemlja premokra, izsušit jo. Naj pa še druge povejo.

Jaz zemljo shranjujem v črnih vrečah, ki jo zavežem, ne glede na to ali kupim, prinesem z vrta, z gozda, ... Od kar rokujem z zemljo (sadike, rože) jo še nisem razkuževala. 

 

Delam pa mešanico (vrtna ali gozdna - kar imam doma, kompost in mivko ali pesek - kar imam doma) kot je v tem čtivu, našla pa boš http://www.utrinek.si/vzgoja-sadik še druge napotke.

Zeliščna kopel za semena
Pred setvijo seme namočimo v zeliščno kopel.
Preden začnemo sejati, semenom namenimo blagodejno rastlinsko kopel. Seme bo vpilo raztopljene zdravilne in hranilne snovi, ki se sprostijo iz namočenih rastlin in se tako na nek način zaščitilo, oziroma pridobilo večjo odpornost na bolezni in škodljivce, hkrati pa bo tudi bolje kalilo.

Takšen način zaščite je zelo priporočljiv, saj obvaruje že kalčke in mlade rastlinice predvsem pred glivično boleznijo, ki ji rečemo padavica sadik. Na obolelih rastlinah se predel stebla, ki je tik ob tleh najprej zmečka in potemni, kasneje se posuši in postane tanek kot nit. Mlade rastlinice padajo po tleh in propadajo.

Za pripravo kopeli so odlični kopriva, navadni rman, kamilica, regrat, žajbelj, baldrijan in hrastovo lubje. Uporabljamo jih posamično ali v mešanici. Žlico suhih zelišč prelijemo s pol litra tople vode in pustimo stati 24 ur. V precejeno tekočino namočimo semena za deset minut, nato seme posejemo.

Žlico posušenega žajblja ali kamilice, prelijemo z litrom vroče vode. Počakamo, da se ohladi na 35ºC in v njem namakamo seme vsaj pol ure, še bolje bo, če 2 do 3 ure.

Malo drugače pripravimo kopel iz njivske preslice. Nasekljano njivsko preslico prelijemo z litrom hladne vode, zavremo in počasi kuhamo eno uro. Prevretek nato precedimo, razredčimo v razmerju 1 : 1 in v to tekočino namočimo semena. S presličnim pripravkom lahko pred setvijo poškropimo substrat, po vzniku pa tudi kalčke. Odlično deluje proti padavici sadik.

Tudi semena, ki jih bomo 10 minut namakali v mleku, bodo bolje klila, rastline pa bodo odpornejše.



http://www.pesticidi.net/nasvetizakmetovalce/naravna_g
PRIPOMOČKI V STISKI – ŠKROPILNE BROZGE
Zeliščna prevrelka -zeliščni izvleček

Za zatiranje številnih bolezni raste­jo v naravi ustrezna zelišča. V biotič­nem vrtu ne streljamo na vrabca s to­povi. Naravna sredstva dosežejo z manj težavami želen uspeh. Če si jih pripravimo sami, so poleg tega še zelo poceni. Za pripravodomačih škropiv zadostuje desetlitrsko vedro. Rastline za domače brozge lahko naberete sa­mi ali pa jih pustite rasti napol samo­niklo v kakšnem vrtnem kotu. Kopri­ve, preslice in vratič štejemo celo med plevele, pelin in gabez spadata v vrt zdravilnih zelišč. Od kopriv, preslice, gabeza in pelina uporabite vso rastlino s stebelci in listi pred cvetenjem. Pri vratiču uporabite cvetočo rastlino.

Suha zelišča dobite v lekarnah, drogerijah, zeliščnih hišah in special­iziranih podjetjih za razpošiljanje biotičnih sredstev. V receptih navedene količine lahko nihajo, ker tudi vsebnost učinkovin ni stalna. Preizku­šajte sami, kolikor le morete.

Osnovni recepti

Zeliščna prevrelka in njena priprava je obširno opisana pod naslovom Naravna gnojila.

Zeliščni čaj dobimo, če sveže ali posu­šene rastline prelijemo s kropom in pu­stimo mešanico nekaj časa stati. Za ze­liščno brozgo moramo najprej predpisa­no količino rastlin namakati 24 ur v vo­di (če je le mogoče v deževnici) in nato kuhati vse skupaj približno pol ure na zmerni temperaturi. Brozgo nato ohlajamo 10 do 15 minut in jo precedimo.

Zeliščna brozga nastane tako, da predpisano količino rastlin namakamo (mehčamo) 24 ur v vodi (po možnosti v deževnici) nato vse skupaj kuhamo tako, da pol ure rahlo vre. Brozga se mora ohladiti, nato jo precedimo.

Zeliščne izvlečke si pripravimo tako, da suhe ali sveže rastline namakamo v hladni vodi. V njej smejo biti le nekaj ur, kvečjemu en dan in eno noč, in ne smejo začeti vreti.

Najpomembnejše škropilne brozge

Koprivna prevrelka varuje pred žuželkami in krepi obrambne sposob­nosti rastlin. 1 kg svežih kopriv (malih ali velikih) namočimo v 10 l vode. Su­hih kopriv pa zadošča od 100 do 200 g. Prevrelko moramo razredčiti v razmerju 1:10. Z njo lahko zalivamo tla, območje korenin in - močno raz­redčeno - tudi prek listov. Svežo bro­zgo, ki še vre, uporabljamo po prib­ližno 4 dneh; razredčiti jo moramo v razmerju 1:50. Če jo škropimo po lis­tih in poganjkih, deluje proti pršicam in listnim ušem.

Ostro koprivno brozgo pripravimo enako in z istimi količinami, vendar ne sme prevreti. Ta hladni vodni izvle­ček pustimo stati od 12 do 24 ur (naj­dalj tri dni), nato pa nerazredčenega škropimo. Deluje proti listnim ušem.

Iz različnih samoniklih in vrtnih zelišč si lahko biovrtnar sam napravi lastne škropilne brozge, ki so primerne za varstvo pred škodljivci. V tej košari so zbrane koprive, orlova praprot, navadni vratič, preslica in pelin. V precejšnjem obsegu te rastline uspevajo še samoniklo, lahko pa jih za lažje spravilo nasadimo tudi v vrtu.

»Pekoče« snovi kopriv se razkroji­jo, če pustimo brozgo predolgo stati. Učinkovitost koprivnega izvlečka v hladni vodi je sporna. V sistematičnih poskusih na uši ni bilo skoraj nobene­ga učinka. Morebiti pa so rezultati odvisni od celotnega stanja v vrtu. Vsekakor smemo to brozgo pri­poročati le pri šibkem napadu uši. Najbolje je, če preizkusite še sami.

Gabezovo prevrelko pripravimo natančno tako kot koprivno in jo upo­rabljamo za iste namene. Obe rastlini lahko mešamo, prav tako prevrelki. S svojimi učinkovinami se dopolnjujeta. Gabezova prevrelka poleg dušika vse­buje tudi kalij.

Brozga iz njivske preslice
1 kg sve­že ali 150 g suhe njivske preslice namakamo 24 ur v 10 l vode. Naslednji dan kuhamo to brozgo približno pol ure na nižji tem­peraturi. Ko se ohladi, jo precedimo.

Pred škropljenjem jo razredčimo v petkratni količini vode. Vsebuje veliko kremenčeve kisline in preprečuje, da bi se pojavile rastlinske bolezni. Pripravek tudi krepi rastline, kadar jih napadajo pršice. Preslično brozgo škropimo v suhem vremenu ob sonč­nih dneh. Preventivno delovanje je najmočnejše, če škropljenje redno po­navljamo od pomladi do jeseni. Pri akutni nevarnosti glivičnih okužb, ki se hitro širijo moramo preslično broz­go škropiti tri dni zapored.

Koprivno brozgo in preslično bro­zgo lahko zmešamo in škropimo kot mešanico. Koprivni brozgi lahko do­damo še pest dresni.

Vratičeva brozga ali prevrelka
Vratič je nekoli­ko podoben praprotim, vendar spada v povsem drugo botanično družino, namreč med košarice. Od 300 do 500 g svežega ali 30 g posušenega vratiča namočimo v 10 l vode. Naredimo lahko bodisi pre­vrelko, brozgo ali čaj. Pozimi lahko to tekočino škropimo nerazredčeno po rastlinah, poleti pa le po tleh. Za škro­pljenje po cvetenju ali za jesensko škropljenje razredčimo vratičevo broz­go z dvojno količino vode. Ta zeliščni izvleček deluje na splošno proti mrče­su, predvsem pa proti jagodnemu cvetožeru, jagodnim pršicam, pršicam ro­bidnic, malinovem hrošču, grizlicam, rjam in pepelastim plesnim.

Če mešamo vratičevo brozgo s presličnim čajem in dodamo 100 g kuhinjske soli, dobimo škropivo proti paradižnikovi in krompirjevi listni pegavosti. Preprosti ljudje imenujejo vra­tič tudi glistovnica, ker je bil znan kot domače zdravilo proti glistam. Zdaj vemo, da vsebuje to zelišče tudi stru­pene snovi in da je lahko nevarno. Pazite, da brozge ne bi pili otroci.

http://www.bc-naklo.si/index.php?id=1356
Rastlinski zvarki

Ker je naša šola in šolsko posestvo vključeno v ekološko pridelovanje vrtnin, smo v okviru praktičnega pouka hortikultura pripravili različna naravna sredstva za zatiranje bolezni in škodljivcev. Te naravne pripravke imenujemo RASTLINSKI ZVARKI. Zelo pomembno je da hkrati tudi kolobarimo.

Na kapusnicah (zelje, ohrovt, kolerabica,...) smo v junijskem času opazili bolhača. Bolhač je hrošče, ki spomladi ogrize liste zelja, ohrovta. Pripravili smo zvarek iz pelina (300g svežih pelinovih listov namočimo v 10l vode za 2 do 3 dni, nato precedimo in nerazredčeno razpršimo po rastlinah). Pripravek smo uporabili trikrat v petdnevnih razmikih. Število bolhačev na rastlinah se je bistveno zmanjšal.

Kadar pa se nam pojavi kapusov belin pa rastline zavarujemo z zvarkom iz paradižnikovih listov (2 pesti paradižnikovih listov in stranskih poganjkov zmečkamo in namočimo v 2 litra vode za 3 ure in nato škropimo). Tudi s tem škropimo večkrat v petdnevnih razmikih.

Zelo nadležna je v poletnem času čebulna muha, ki preletava čebulo. Zatiramo jo lahko z mešanico mleka, sirotke in vode v razmerju 1:1:1. Škropimo v jutranjih urah.Ta pripravek je bil zelo učinkovit. Zvarek iz njivske preslice krepi rastline, predvsem pa zaradi svoje visoke koncentracije silicijeve kisline preventivno učinkuje proti raznim glivičnim obolenjem. Zvarek je potrebno od pomladi do poletje uporabljati redno (vsaki drugi teden). Z oskrbo začnemo že pri sadikah. Postale bodo krepkejše in odpornejše. Zvarek pripravimo tako, da 1kg sveže preslice namočimo za 12 ur v 10 l vode, naslednji dan preslico z manjšim delom vode skuhamo. Vre naj počasi 30 minut. Pokrita naj se ohladi. Primešamo ostali del vode, v kateri se je namakala. 1 liter tega čaja razredčimo s 5 litrov vode. Precedimo in uporabimo. Škropivo iz preslice razpršimo po rastlinah ob lepem, sončnem vremenu.

Za zatiranje listih uši pa smo uporabili zvarek iz kopriv (1kg svežih, narezanih kopriv namočimo v 10 lvode za 24 ur, nato precedimo in z njo poškropimo rastline). Če koprivo pustimo namočeno dlje časa dobimo gnojilo, ki ga precedimo in razredčimo v 10-kratni količini vode.

Sonja Jerič Štefe, dipl.ing.agr.




slivovi cmoki

slivovi cmoki  

član od: 7.8.2012

sporočila: 444

6. apr 2014 15:09

čoki je napisal/a:

Mi lahko prosim kdo pomaga? Imamo še majhne sadike paradižnika in paprik, zemljo smo kupili v semenarni, prav zemljo za pikiranje. Sedaj pa ugotavljamo, da so se v zemlji razvili majhni prozorni črvi (v priloženi sliki so vidni). Mogoče kdo ve, če so te črvi razlog, da sadike počasi napredujejo? Ni mi jasno od kje so prišli, ker so vse posodice nove, zemlja kupljena... 

 

[url=http://shrani.si/?1G/4G/26Sr1qTA/crvi.jpg][/url]


čoki




Sem šla raziskat tvoj primer in obstaja debata o težavi z leta 2008, ki jo imaš tudi ti http://med.over.net/forum5/read.php?151,4711258 , http://rastline.mojforum.si/rastline-about9488.html&h . Kot bi (se) z nami manipulirali - igrali  da nam bo vse propadlo in bomo spet kupci 

slivovi cmoki

Kulinarična Slovenija ne odgovarja za vsebino foruma! Vse napisano je odgovornost piscev besedil.

Za pošiljanje sporočila v forum, morate biti vpisani v KulSlo. Kliknite na VPIS! Če ste že vpisani in niste prijavljeni se prijavite.


Forumi (vroče teme)

MOJ vrtrimljanka
Kaj jutri za kosilo?johana
malo za hecanjica1998
Kaj danes za zajtrkjohana
Ločevanje živil 90. dni - 5. deldočka

Video recepti