6. apr 2014 14:24
Čoki, nad videnim sem zelo presenečena, ker se mi še ni pripetilo, res pa, da imam dioptrijo za na blizu Ali pa ne "sfolgam" opazit . Zdi se mi, da je zemlja premokra, izsušit jo. Naj pa še druge povejo.
Jaz zemljo shranjujem v črnih vrečah, ki jo zavežem, ne glede na to ali kupim, prinesem z vrta, z gozda, ... Od kar rokujem z zemljo (sadike, rože) jo še nisem razkuževala.
Delam pa mešanico (vrtna ali gozdna - kar imam doma, kompost in mivko ali pesek - kar imam doma) kot je v tem čtivu, našla pa boš http://www.utrinek.si/vzgoja-sadik še druge napotke.
Zeliščna kopel za semena
Pred setvijo seme namočimo v zeliščno kopel.
Preden začnemo sejati, semenom namenimo blagodejno rastlinsko kopel. Seme bo vpilo raztopljene zdravilne in hranilne snovi, ki se sprostijo iz namočenih rastlin in se tako na nek način zaščitilo, oziroma pridobilo večjo odpornost na bolezni in škodljivce, hkrati pa bo tudi bolje kalilo.
Takšen način zaščite je zelo priporočljiv, saj obvaruje že kalčke in mlade rastlinice predvsem pred glivično boleznijo, ki ji rečemo padavica sadik. Na obolelih rastlinah se predel stebla, ki je tik ob tleh najprej zmečka in potemni, kasneje se posuši in postane tanek kot nit. Mlade rastlinice padajo po tleh in propadajo.
Za pripravo kopeli so odlični kopriva, navadni rman, kamilica, regrat, žajbelj, baldrijan in hrastovo lubje. Uporabljamo jih posamično ali v mešanici. Žlico suhih zelišč prelijemo s pol litra tople vode in pustimo stati 24 ur. V precejeno tekočino namočimo semena za deset minut, nato seme posejemo.
Žlico posušenega žajblja ali kamilice, prelijemo z litrom vroče vode. Počakamo, da se ohladi na 35ºC in v njem namakamo seme vsaj pol ure, še bolje bo, če 2 do 3 ure.
Malo drugače pripravimo kopel iz njivske preslice. Nasekljano njivsko preslico prelijemo z litrom hladne vode, zavremo in počasi kuhamo eno uro. Prevretek nato precedimo, razredčimo v razmerju 1 : 1 in v to tekočino namočimo semena. S presličnim pripravkom lahko pred setvijo poškropimo substrat, po vzniku pa tudi kalčke. Odlično deluje proti padavici sadik.
Tudi semena, ki jih bomo 10 minut namakali v mleku, bodo bolje klila, rastline pa bodo odpornejše.
http://www.pesticidi.net/nasvetizakmetovalce/naravna_g
PRIPOMOČKI V STISKI – ŠKROPILNE BROZGE
Zeliščna prevrelka -zeliščni izvleček
Za zatiranje številnih bolezni rastejo v naravi ustrezna zelišča. V biotičnem vrtu ne streljamo na vrabca s topovi. Naravna sredstva dosežejo z manj težavami želen uspeh. Če si jih pripravimo sami, so poleg tega še zelo poceni. Za pripravodomačih škropiv zadostuje desetlitrsko vedro. Rastline za domače brozge lahko naberete sami ali pa jih pustite rasti napol samoniklo v kakšnem vrtnem kotu. Koprive, preslice in vratič štejemo celo med plevele, pelin in gabez spadata v vrt zdravilnih zelišč. Od kopriv, preslice, gabeza in pelina uporabite vso rastlino s stebelci in listi pred cvetenjem. Pri vratiču uporabite cvetočo rastlino.
Suha zelišča dobite v lekarnah, drogerijah, zeliščnih hišah in specializiranih podjetjih za razpošiljanje biotičnih sredstev. V receptih navedene količine lahko nihajo, ker tudi vsebnost učinkovin ni stalna. Preizkušajte sami, kolikor le morete.
Osnovni recepti
Zeliščna prevrelka in njena priprava je obširno opisana pod naslovom Naravna gnojila.
Zeliščni čaj dobimo, če sveže ali posušene rastline prelijemo s kropom in pustimo mešanico nekaj časa stati. Za zeliščno brozgo moramo najprej predpisano količino rastlin namakati 24 ur v vodi (če je le mogoče v deževnici) in nato kuhati vse skupaj približno pol ure na zmerni temperaturi. Brozgo nato ohlajamo 10 do 15 minut in jo precedimo.
Zeliščna brozga nastane tako, da predpisano količino rastlin namakamo (mehčamo) 24 ur v vodi (po možnosti v deževnici) nato vse skupaj kuhamo tako, da pol ure rahlo vre. Brozga se mora ohladiti, nato jo precedimo.
Zeliščne izvlečke si pripravimo tako, da suhe ali sveže rastline namakamo v hladni vodi. V njej smejo biti le nekaj ur, kvečjemu en dan in eno noč, in ne smejo začeti vreti.
Najpomembnejše škropilne brozge
Koprivna prevrelka varuje pred žuželkami in krepi obrambne sposobnosti rastlin. 1 kg svežih kopriv (malih ali velikih) namočimo v 10 l vode. Suhih kopriv pa zadošča od 100 do 200 g. Prevrelko moramo razredčiti v razmerju 1:10. Z njo lahko zalivamo tla, območje korenin in - močno razredčeno - tudi prek listov. Svežo brozgo, ki še vre, uporabljamo po približno 4 dneh; razredčiti jo moramo v razmerju 1:50. Če jo škropimo po listih in poganjkih, deluje proti pršicam in listnim ušem.
Ostro koprivno brozgo pripravimo enako in z istimi količinami, vendar ne sme prevreti. Ta hladni vodni izvleček pustimo stati od 12 do 24 ur (najdalj tri dni), nato pa nerazredčenega škropimo. Deluje proti listnim ušem.
Iz različnih samoniklih in vrtnih zelišč si lahko biovrtnar sam napravi lastne škropilne brozge, ki so primerne za varstvo pred škodljivci. V tej košari so zbrane koprive, orlova praprot, navadni vratič, preslica in pelin. V precejšnjem obsegu te rastline uspevajo še samoniklo, lahko pa jih za lažje spravilo nasadimo tudi v vrtu.
»Pekoče« snovi kopriv se razkrojijo, če pustimo brozgo predolgo stati. Učinkovitost koprivnega izvlečka v hladni vodi je sporna. V sistematičnih poskusih na uši ni bilo skoraj nobenega učinka. Morebiti pa so rezultati odvisni od celotnega stanja v vrtu. Vsekakor smemo to brozgo priporočati le pri šibkem napadu uši. Najbolje je, če preizkusite še sami.
Gabezovo prevrelko pripravimo natančno tako kot koprivno in jo uporabljamo za iste namene. Obe rastlini lahko mešamo, prav tako prevrelki. S svojimi učinkovinami se dopolnjujeta. Gabezova prevrelka poleg dušika vsebuje tudi kalij.
Brozga iz njivske preslice
1 kg sveže ali 150 g suhe njivske preslice namakamo 24 ur v 10 l vode. Naslednji dan kuhamo to brozgo približno pol ure na nižji temperaturi. Ko se ohladi, jo precedimo.
Pred škropljenjem jo razredčimo v petkratni količini vode. Vsebuje veliko kremenčeve kisline in preprečuje, da bi se pojavile rastlinske bolezni. Pripravek tudi krepi rastline, kadar jih napadajo pršice. Preslično brozgo škropimo v suhem vremenu ob sončnih dneh. Preventivno delovanje je najmočnejše, če škropljenje redno ponavljamo od pomladi do jeseni. Pri akutni nevarnosti glivičnih okužb, ki se hitro širijo moramo preslično brozgo škropiti tri dni zapored.
Koprivno brozgo in preslično brozgo lahko zmešamo in škropimo kot mešanico. Koprivni brozgi lahko dodamo še pest dresni.
Vratičeva brozga ali prevrelka
Vratič je nekoliko podoben praprotim, vendar spada v povsem drugo botanično družino, namreč med košarice. Od 300 do 500 g svežega ali 30 g posušenega vratiča namočimo v 10 l vode. Naredimo lahko bodisi prevrelko, brozgo ali čaj. Pozimi lahko to tekočino škropimo nerazredčeno po rastlinah, poleti pa le po tleh. Za škropljenje po cvetenju ali za jesensko škropljenje razredčimo vratičevo brozgo z dvojno količino vode. Ta zeliščni izvleček deluje na splošno proti mrčesu, predvsem pa proti jagodnemu cvetožeru, jagodnim pršicam, pršicam robidnic, malinovem hrošču, grizlicam, rjam in pepelastim plesnim.
Če mešamo vratičevo brozgo s presličnim čajem in dodamo 100 g kuhinjske soli, dobimo škropivo proti paradižnikovi in krompirjevi listni pegavosti. Preprosti ljudje imenujejo vratič tudi glistovnica, ker je bil znan kot domače zdravilo proti glistam. Zdaj vemo, da vsebuje to zelišče tudi strupene snovi in da je lahko nevarno. Pazite, da brozge ne bi pili otroci.
http://www.bc-naklo.si/index.php?id=1356
Rastlinski zvarki
Ker je naša šola in šolsko posestvo vključeno v ekološko pridelovanje vrtnin, smo v okviru praktičnega pouka hortikultura pripravili različna naravna sredstva za zatiranje bolezni in škodljivcev. Te naravne pripravke imenujemo RASTLINSKI ZVARKI. Zelo pomembno je da hkrati tudi kolobarimo.
Na kapusnicah (zelje, ohrovt, kolerabica,...) smo v junijskem času opazili bolhača. Bolhač je hrošče, ki spomladi ogrize liste zelja, ohrovta. Pripravili smo zvarek iz pelina (300g svežih pelinovih listov namočimo v 10l vode za 2 do 3 dni, nato precedimo in nerazredčeno razpršimo po rastlinah). Pripravek smo uporabili trikrat v petdnevnih razmikih. Število bolhačev na rastlinah se je bistveno zmanjšal.
Kadar pa se nam pojavi kapusov belin pa rastline zavarujemo z zvarkom iz paradižnikovih listov (2 pesti paradižnikovih listov in stranskih poganjkov zmečkamo in namočimo v 2 litra vode za 3 ure in nato škropimo). Tudi s tem škropimo večkrat v petdnevnih razmikih.
Zelo nadležna je v poletnem času čebulna muha, ki preletava čebulo. Zatiramo jo lahko z mešanico mleka, sirotke in vode v razmerju 1:1:1. Škropimo v jutranjih urah.Ta pripravek je bil zelo učinkovit. Zvarek iz njivske preslice krepi rastline, predvsem pa zaradi svoje visoke koncentracije silicijeve kisline preventivno učinkuje proti raznim glivičnim obolenjem. Zvarek je potrebno od pomladi do poletje uporabljati redno (vsaki drugi teden). Z oskrbo začnemo že pri sadikah. Postale bodo krepkejše in odpornejše. Zvarek pripravimo tako, da 1kg sveže preslice namočimo za 12 ur v 10 l vode, naslednji dan preslico z manjšim delom vode skuhamo. Vre naj počasi 30 minut. Pokrita naj se ohladi. Primešamo ostali del vode, v kateri se je namakala. 1 liter tega čaja razredčimo s 5 litrov vode. Precedimo in uporabimo. Škropivo iz preslice razpršimo po rastlinah ob lepem, sončnem vremenu.
Za zatiranje listih uši pa smo uporabili zvarek iz kopriv (1kg svežih, narezanih kopriv namočimo v 10 lvode za 24 ur, nato precedimo in z njo poškropimo rastline). Če koprivo pustimo namočeno dlje časa dobimo gnojilo, ki ga precedimo in razredčimo v 10-kratni količini vode.
Sonja Jerič Štefe, dipl.ing.agr.
slivovi cmoki