28. okt 2008 20:10
Barbyslo se popolnoma strinjam s tabo. Imamo pa mi mladi eno veliko napako, ko potrebujemo pomoč bi nam morale tašče vse dobrovoljne priskočiti na pomoč, ko pa jih ne rabimo pa naj gredo čim dlje. To ne gre. Midva z možem sva k sreči to dovolj zgodaj ugotovila in sedaj z mojo taščo kar dobro shajamo. Ne živimo sicer v isti hiši, a ko stopim iz moje vedno naletim nanjo, pa se da preživet.Otroci so v vrtcu in pri podaljšanem bivanju, če pa slučajno kdaj rabimo varstvo ni problem, prav tako če ona kaj rabi. Pa še en štos o taščah: Ena starejša gospa pravi svoji prijateljici: kako se časi spreminjajo. Ko sem bila jaz mlada so bile tašče čudne in tečne, danes so pa neveste popolnoma nemogoče. Mislim, da je v tem tudi precej resnice. Nikoli ne pozabimo, da je naša tašča mama človeka s katerim si želimo preživeti življenje. predvsem pa ,da je naša največkrat v naših očeh popolna mama tašča princu naših sanj. Relacija je ista patka