27. okt 2008 22:20
Pri nas je premalo spoštovanja v medsebojnih odnosih. Starši si velikokrat lastijo svoje otroke in jim ne zaupajo. Ko odrastejo jih velikokrat ne spustijo iz svojih krempljev in jim želijo diktirati življenje. Pričakujejo, da jih bodo ubogali in jim ne pustijo da živijo svoja življenja. Ko se naši otroci odločajo za samostojna življenja jih prevečkrat imamo za nedorasle in nebogljene. Z svojim dejanji jim do lastnih izkušenj v odločitvah ne pustimo, ker jim hočemo vsiljevati svoj način življenja, svojo izkušeno pamet. Ponujamo jim zgornja nadstropja hiš, kupujemo stanovanja in čuvamo njihove otroke. Tako v nehote v zameno pričakujemo, da nas bodo ubogali kadar se nam bo zahotelo. Po eni strani so razvajeni, po drugi pa se bojujejo za svoj lastni prostor pod soncem stran od svojih staršev. Krivi smo pa vsakem primeru sami, ker jih ne naučimo samostojnosti in posledic svojih lastnih dejanj. Ko se življenje zaplete zaradi takih ali drugačnih malenkosti se prej ali slej vsak tak odnos skrha.
Ko se dva odločata za samostojno življenje, mora ta biti res samostojno. Brez tašč, tastov, stricev in tet ki jim v vsakdanjem življenju prevečkrat odnašajo riti in jih porivajo, da bi le bili uspešnejši kot drugi. Naj začnejo na začetku. Otroke naj vzgajajo sami in jih vozijo v vrtec, kot smo jih mi, da se tudi vnuki naučijo sami poskrbeti zase.Tako bodo bolj socializirani in bolj uspešni med sebi enakimi.
Naj se mladi sami znajdejo, najamejo stanovanje, plačujejo račune, kuhajo in skrbijo sami za svoje družine.Naj se ljubijo s svojimi partnerji katere so izbrali in svoje probleme rešujejo sami. Kadar bodo želeli pomoč ,,nas izkušenih,, bodo sami prosili zanjo in jo z seveda tudi dobili.
Od nas staršev je odvisno kako se razumemo z svojimi otroci in njihovimi partnerji. Če jim pustimo živeti so zadovoljni in se z veseljem vračajo k nam. Naj zaživijo svoja lastna življenja, naj si obrusijo osebnosti in cenili bodo
vsak svoj uspeh. Mi pa bomo ponosni na njih in jih bomo lahko podpirali v njihovih pametnih odločitvah.
Otroci naj imajo svoj lastni jaz, naj bodo uspešnejši in drugačni od nas. Spoštujmo jih in podpirajmo pri njihovih odločitvah čeravno se nam včasih zdijo napačne. Nikoli ne vemo kako se življenje obrne...
Pa srečno vsem tistim ki so ali še bodo prerezali popkovino in si ustvarili svoje lastno zavetje v katerega se bodo z veseljem vračali..
barbyslo