Kdaj goduješ

1. mar 2014 18:33

Straši pa so imeli imena.

1. mar 2014 18:48

Ne samo kužkom, tudi konjem so dajali človeška imena. Cveta je bilo ime kar nekaj kobilam od mojega strica. Ime je zelo pomembno v človekovem življenju. Meni niso všeč imena kot Nil, Tai, Mai, Kai... Ampak jaz sem svojima že dala ime in nimam pravice soditi drugim.

1. mar 2014 18:55

zzak1977.......naprimer otrok ima ime Sandokan,ker ni nobena svetnika z takem imenom in "če" bi ga krstili bi  duhovnik  vpisal še eno ime (obvezno svetnik).Tako bi pisalo v krstnem listu: Sandokan Pavel.....ali pa BrusLee Luka......ta je resnična Elvis Damjan,do poroke sploh ni vedel da ima še eno ime.

1. mar 2014 21:55

To sem menda že ene dvakrat napisala tule na kulslo, pa bom še enkrat: Branka Jurca v knjigi Rodiš se samo enkrat", kjer opisuje svoje otroštvo (mimogrede - svetovna knjiga!) razlaga, kako so jo nesli h krstu in kako so župniku štrlela ušesa, ker so botre po navodilu Brankinega očeta rekle, da bo pač Branka (Branka je srbsko narodno ime, bilo je leta 1914, o politiki takrat veste vse). Župnik pa ne in ne, te svetnice v koledarju ni našel, pa naj ga je prelistaval od začetka do konca ali pa od konca do začetka. Botri trmasti, župnik tudi, na koncu je bil volk sit in koza cela: Branka je dobila ime Branka Danijela.

lp

1. mar 2014 22:13

Kar precej psov nosi človeška imena - med našimi znanci imajo eni hčerko Lili, drugi psičko s tem imenom; enako je z imenom Maša, pa Brina, te tri mi zdaj prve pridejo na misel, ker imam z njimi največkrat opravka. Pa zabavno je, če imejo eni psico Mašo, drugi pa hčerko Mašo in psico z imenom Dana, pa potem hčerko pokličemo Dana in psico Maša; samo nihče nič ne zameri, to je tudi res, le smejimo se, ker vsi to vzamemo kot hec.

Sicer je pa pri nas god nekaj, kar gre povsem neopazno mimo vseh, včasih se morda tašča spomni, da ga ima kdo v hiši, ampak to bolj mimogrede. NAm rojstni dnevi več pomenijo. 

2. mar 2014 18:38

http://studiosvetilnik.net/godovi/imena-po-abecedi/a-ime

Zanimiva stran, pod imenom Aleksander najdemo tudi Branka. Ki, mimogrede, ni samo srbsko, ampak splošno slovansko ime.

2. mar 2014 18:56

Branko je oblika starih slovanskih imen Branislav, Branimir, pa mogoče še katerega. Grški Aleksandros sicer ima podoben pomen (branitelj ali nekaj takega), nisem pa prepričana, da so se stari Slovani kaj zelo brigali za Grke (in obratno), ali da bi celo prevajali njihova imena. Veliko bolj verjetno je, da so na različnih koncih pač osebna imena nastajala na podoben način. V povezavo med slovanskimi branitelji in mučenci iz Rima lahko verjamemo ali ne, kako je s prevajanjem imen in kako se počutijo tisti, ki so jih na silo prevajali, pa tako vemo iz ne tako zelo davne zgodovine.

Ali je torej Aleksander in Branko isto ime, je stvar osebne interpretacije in prepričanja. Če misliš, da je, potem pač je. Če misliš, da ni, pa prav tako lahko tudi ni.

2. mar 2014 19:11

Jaz se spomnim iz ranega otroštva naših dveh starejših sosedov,onadva sta nam otrokom dala vedno za god bonbone.Ne rojstni dan,god je bil glavni.Sicer pri meni so tudi nekaj določili za god,ker pač moje ime ni svetniško.Ga ne praznujem in tudi drugi v moji družini ne.Otroke smo dali krstit,bolj na mojo željo,mož ni krščen in je župnik določil in zapisal njuna godova.

Ja pa kot so že eni omenili,da se po ime ne hodi nazaj.Sicer pa danes res ne vem,kako je z godovi,ko pa je toliko nenavadnih imen.Sicer,no sin ima psičko po imenu Živa,ampak ko jo je dobil je že imela to ime.

2. mar 2014 20:00

Po moje bi bilo fajn, če bi omenjeno knjigo prebrala.Tudi, če si jo že, lahk mal osvežiš spomin. To, da je Branka Danijela Jurca napisala, da je Branka srbsko ime, je imelo leta 1914 verjetno malo drugačen pomen kot dandanes

lp

3. mar 2014 6:30

Ne, jaz nič ne berem

Seveda imaš prav. Limnol tudi.