15. okt 2008 21:26
Ob odobritvi kredita večje vrednosti pogosto banke postavijo za pogoj življensko zavarovanja zaradi svoje varnosti (da bo kredit res odplačan tudi v primeru tvoje smrti) in zaradi varnosti svojcev v primeru najhujšega - kot ti je že razložila ajetam.
V takih primerih je zavarovalna polica vinkulirana. To pomeni, da ne glede na upravičence, ki so v primeru smrti zavarovanca navedeni na polici, zavarovalnica izplača zavarovalnino banki. Po domače povedano: v primeru, da kreditojemalec (in obenem zavarovanec) umre, se iz zavarovalnine najprej poplača neodplačan del kredita, razliko pa dobi upravičenec, naveden na polici. Ko je kredit odplačan, banka dostavi zavarovalnici devinkulacijsko izjavo, v kateri izjavlja, da nima več interesa in zgoraj navedeno ne velja več - v primeru smrti po tem trenutku, dobi zavarovalnino v celoti upravičenec oz. v primeru doživetja zavarovanec.
V nobenem primeru zavarovanje za primer smrti ni nekaj slabega, nekaj česar ne bi potreboval praktično vsak, če pa človek najema kredit večje vrednosti pa sploh ne.
Življenskih zavarovanje je veliko.
- Najbolj "osnovno" in najceneje (dobesedno nekaj € mesečno - odvisno od spola in starosti) je "zavarovanje za primer smrti." Pri tem zavarovanje se izplača zavarovalnina, če zavarovanec v času trajanja umre. Če vnaprej določeno dobo zavarovanja preživi, se ne izplača nič.
- Takoimenovano "kombinirano" je zavarovanje za primer smrti in doživetja in je že nekaj dražje. Ob sklenitvi se določi zavarovalna vsota, ki jo zavarovalnica izplača v primeru smrti svojecem in "vsota ob doživetju", ki jo zavarovanec dobi, če to dobo preživi.
- Naložbena zavarovanja so najbolj razširjena v zadnjih letih. Minimalne premije se razlikujejo od zavarovalnice do zavarovalnice, gibljejo pa se med 20 in 30€. Določi se zavarovalna vsota, izplačljiva v primeru smrti v začetnih letih, ki je običajno seštevek vseh predvidenih plačanih premij (pri nekaterih zavarovalnicah se lahko poveča do 100%). Od mesečne premije, ki jo zavarovalec plačuje, gre približno 3% za zavarovanje, ostalo pa se nalaga v vzajemne sklade. Če zavarovanec umre v prvih letih, ko je njegovega premoženja v skladih še malo, se izplača vnaprej določena zavarovalna vsota, kasneje pa vrednost premoženaj v skladih (oz. kar je pač večje). Če zavarovanec preživi zavarovalno vsoto, dobi izplačano premoženje, ki se je nabralo in plemenitilo v skladih. Koliko b to, ne more napovedati točno nihče. Odvisno je od tega, kako bodo skladi "delali", lahko se le predvideva in realno predvidevanje na dolgi rok (10-15 let) je med 7 in 10%. Torej je to pravzaprav oblika varčevanja z zavarovanjem. Različnih produktov je toliko kot zavarovalnic, princip pa je pri vseh isti. Med skladi, v katerih boš varčeval izbiraš sam, veliko pa jih že ponuja tudi sklade z garancijo, ki so seveda manj donosni, pa veliko bolj varni.
Issi
Sporočilo je spremenil(a) Issi dne 15. okt 2008 21:28:39