11. dec 2012 18:27
Otrok, če si pa še v fazi izpitov - hm, kako si pa potem predstavljaš odraslo življenje? Tisto življenje, v katerem se tvorijo celi stavki? Tisto življenje, v katerem se od človeka z izpitno diplomo predpostavlja, da bo sposoben vedno in povsod svoje misli tudi prezentirati v krofu več ljudi? Kako si pa predstavljaš sebe na kakšnem sestanku? A boš kar tiho in pisala zapisnike, zardi tega, da ne bo treba nič reči? Kako si pa predstavljaš svoje napredovanje - ker napredovanje predpostavlja to, da človek zmore nekaj povedati pred več ljudmi? Kako si predstavljaš sebe, ko boš dajala predlog za povišico pri tvojem vodji? A milisš, da bo tvoj vodja kar sam od sebe ugotovil, da si zrela za povišico, ti boš pa kar tiho? Kako si predstavljaš, da bo kdorkoli upošteval katerokoli tvojo idejo, če jo boš non-stop opremljala s tem, da imaš tremo? Kako si predstavljaš, da boš funkcionirala v kolektivu, v katerem boš non-stop najedala, da imaš tremo in "imejte malo usmisljenja"? A msiliš naslednjih 40 in nekaj let prosjačiti za to, da se te obravnava kot "tisto s tremo"? Pa če kje kolektiv izložki koga, izloči take, ki prosjačijo in najedajo in hočejo dodatno obravnavo zaradi nečesa, kar bi morali popraviti, pa niso.
Takole ti povem, to zadevo s tremo boš morala popraviti. Ne s smrkanjem. Ne s stokanjem. Ne s teženjem, da imaš tremo in "joj, kako bo". Ker, draga moja - ostali jo imajo tudi. Razlika je v tem, koliko jo imajo in koliko dovolijo, da jih to obvladuje. Ali pa oni obvladajo tremo in postanejo zaradi tega izvrstni in bolj samozavestni. Ker stvar je naslednja - ko človek obvlada svojo tremo, postane mnogo bolj gotov vase in to se vidi v vsakem nastopu.
In še dve resnici iz resničnega življenja odraslih - da vidiš dva ekstrema:
- Vsi dobri šolani igralci imajo tremo. Ki jo obvladajo s povečano koncentracijo in potem iztisnejo iz sebe maksimum in potem jih publika nosi naprej.
- Zelo veliko ljudi se je v mladih letih spopadalo s tremo, vendar tega niso nikoli do konca razrešili. In so potem dovoli, da je trema kontrolirala njih. Neredko so ljudje, ki so imeli težave s tem, da govorijo pred publiko, z leti temu strahu pustili, da jih je obvladoval in na koncu obvladal. Iz strahu pred nastopom se je potem razvil strah pred družbo, pred pojavljanjem v družbi. Najbolj znana oseba, ki se s tem sooča, je avstrijska pisateljica Elfride Jelinek. Ampalk ona je talentirana pisateljica in je dobila tudi Nobelovo nagrado in če že ravno nima blazno družabnega življenja, vsaj lačna ni in za položnice tudi ima. Mnogi ljudje s tako stistko pa niso te sreče in imajo zaradi svoje težave tudi vedno večje težave pri vključevanju v karkoli.
Tako - lahko iz treme razviješ obladovanje nad svojimi strahovi in zrasteš v samozavestno žensko ali pa greš po poti sociofobij. Izbira je tvoja.
Vendelina jr.