11. dec 2012 16:29
haley je napisal/a: |
... Sicer se mi ne zgodi, da bi zato 'zafurala' svoj nastop, samo vem da bi bilo laho veliko boljši, če ne bi imela treme. Še po nastopu rabim kar nekaj časa, da pridem k sebi, ker se še kar tresem in takoj rabim svež zrak... Da bi se rešila treme sem že probala sproščanje, persen, oče naš..., pa žal mi nič ne pomaga. Se komu kaj podobnega dogaja? Imate kak nasvet kako vsaj malo omilit to zadevo? haley |
Zdravo haley,
glede na to, kar pišeš, povsem izgubljeni primer nikakor nisi. Poznam ljudi, ki zaradi treme povsem zafurajo svoje nastope, ti pa očitno nisi tako daleč. Sama moram kar pogosto govoriti pred ljudmi, se pravi javno nastopati, in zagotavljam ti, da tudi po 20 letih nastopa brez treme ni. Vsaj malo te nekje v želodcu še vedno žgečka, preden se pojaviš pred publiko, pa naj je to mednarodni strokovni panel,razred dijakov,tekaški tabor, družinsko srečanje ali planinsko društvo, ampak to je prej dobro kot slabo.
Po mojih izkušnjah pomagata dve stvari:
1 - bodi dobro pripravljena za nastop. Če veš, da stvar obvladaš, bo lažje, ne glede na to, kaj se bo med nastopom zgodilo (in zgodi se skoraj vedno kaj, če ne drugega, crkne projektor - se pravi, en plan B moraš imeti); ne poskušaj ljudi poučevati, raje se z njimi pogovarjaj, kolikor se da. In predvsem bodi pripravljena tako, da znaš vsako stvar povedati na par različnih načinov, ne pa kot eno samo pesmico. Konec koncev, vedno se bo našel nekdo, ki ne bo razumel, in mu bo treba razložiti na drug ali tretji ali četrti način.
2 - čim več nastopaj; na vsakem naslednjem bo težav manj, ampak nikar ne upaj, da boš nekega dne čisto brez treme, ker ne boš.
3 - dobro razmisli, kaj te bolj bega: trema sama ali strah pred tem, da boš imela tremo. Če zate bolj velja to drugo, potem se res pogovori s strokovnjakom, ker ti bo veliko laže in hitreje pomagal, kot pa naši nasveti tipa "sam svoj mojster". In če bo javno nastopanje pomemben del tvoje službe, potem bo dobro naložen denar kak kratek tečaj javnega nastopanja. Nas so v letih debelih krav v službi poslali v tak tečaj in, verjemi, to je bila enkratna šola, zanesljivo pa edini tečaj, na katerem nisem spala in mi je bilo žal, da ga je bilo konec.
Veliko sreče!
Sonja