10. okt 2008 11:34
Srcektorta, a ti vedno takole "što na umu to na kulinariki?" butneš ven vprašanje? Pa naj nekdo malo razmišlja in ti ponudi odgovor za to, da bodisi dobiš potrditev tistega, kar si že mislila, ali pa da boš, če bo kaj narobe, imela izgovor "meni so tako svetovali, jaz nisem imela mnenja"..... Mislim, punca, so vprašanja in so vprašanja. So vprašanja v stilu, kaj se splača videti v tuji deželi - in takrat je primerno, da se to na široko vpraša in letijo odgovori. Ker gre za vprašanje, ki ni ravno blazno osebno in itimno. In so vprašanja, ki si jih mora človek sam zastaviti in se potem potruditi, da pride sam do odgovora. Ker je iskanje odgovora v bistvu odgovor. In vprašanje, kaj podariti svojemu otroku ni vprašanje o produktih, temveč je vprašanje o odnosu. O odnosu med staršem in otrokom. TI imaš otroka, ti ga moraš spremljati in v ta sklop spada tudi to, da malo prebereš kakšno knjigo o otrokovem razvoju. Ti poznaš otroka (mi ga ne), ti veš, kaj ga veseli, s čem se najraje igra, verjetno ti je že pvoedal, ka bi rad in zdaj se izvoli vprašai, ali si ga sploh slišala. Oziroma, ali ga poslušaš. Mislim, RES poslušaš? Nekako se nagibam k temu, da bi mama, ki res posluša svojega otroka, imela že dneve pred njegovim rojstnim dnevom narejen načrt kakšno darilo pripraviti za otroka. Ker bi ji bilo to najbolj pomembno. Vendelina jr.