10. mar 2013 11:23
Joj Txiksi, upam, da te ne bo minilo veselje, ko se boš začela resno v poklicnem svetu ukvarjati z kuharijo. Veš, popolna razlika je kuhati doma in pol med gosti ,ko jih imaš 30, pa vsak drugačno jed. Če mene vprašaš, ne bi nikoli več šla po tej poti. Je, prezahtevna zame! Vsaka ti čast, da si se tako odločila, te občudujem, ampak včasih me tako pečejo roke naslednji dan, da komaj kaj vzamem kaj v nje, je zelo naporno....So pa tudi trenutki, ko te dvignejo, zadovoljstvo gostov, šefa......Vse naj, naj, poiskusiti ni greh, le daj, nimaš kaj izgubiti, te podpiram!
. Čeprav je zjutraj še kazalo na dež. Zato sem dopoldne izkoristila za pisanje prošenj, klepet ob kavici v sila prijetni družbi. No in ker je sonce tako lepo sijalo sem šla še malo na moj ranč. Letos se prvič preizkušam v rezitvi brajde. Upam, da bo to kar sem obrazela ok. Samo počakam, da bo mama prišla v kontrolo
. Sedaj pa se lotim še čiščenja regrata. Sila zamudna reč, ampak je potem užitek večji
...Komaj smo nabavili vinjeto, da ga bomo več vozili je sporočil, da se najbolj počuti parkiran 
. Včeraj smo imeli pogreb, pokopali staro mamo, na katero sem bila precej navezana, saj smo živeli v isti hiši, dokler se pred 4 leti nisem odselila. Vseeno je bilo to eno olajšanje zanjo, saj je mirno in brez bolečin zaspala, še preden bi jo huda bolezen, ki jo je imela, dokončno tako upehala, da bi obležala, je bila pa praktično do zadnjega dne na nogah. Mi se bomo pa nekako vsak po svoje prebili skozi.
