10. okt 2012 11:32
No, jaz pa sem trenutno brezposelna. Ker je treba ohranjat aktivnost vstajam nekje po 7 uri, si pripravim nescafe, uredim, zbudim sinčka za vrtec in greva lepo peš. Prijeten kratek sprehod, ki te zbudi. Poleti sem po vrtcu nadaljevala v hrib trimčkat, zdaj pa najprej zajtrkujem. Vmes pogledam zaposlitvene oglase, maile. Te jesenske dopoldneve izkoristim za gobarjenje in ker je letos veliko gob vedno kakšno dobim. Včeraj sem našla 5 lepih mladih jurčkov, pa čeprav sem samo za uro skočila v gozd, medtem, ko mi je hči pazila sina. Sem jih vložila.
Danes je sin doma, ker je že par dni prehlajen in hči ni šla na faks, tako, da smo skupaj zajtrkovali, klepetali.Prezračila sem stanovanje, pospravila, sedaj pa malo brskam po netu, da dobim idejo za kosilo. Vmes bom še likala, si oprala lase. Po kosilu popoldne pa na en sprehod za zdravje.
Proti večeru običajno prebiramo - sinu preberem kako pravljico, riševa, se pogovarjava. Ker se že rad uči pisanja in branja je kar zanimivo, saj je vsak dan nekaj novega.
Poleti smo bili dolgo zunaj, zdaj pa je že hitro tema.
Kumarice sem vložila že junija, avgusta nekaj paprike in stročjega fižola. Skuhala sem marelično in jagodno marmelado. Naredila žajbljev in robidov liker (žajbelj imam doma, robide pa mi je dala soseda). Spanirala sem nekaj dežnikaric in jih zamrznila, vložila pa kostanjevke in jurčke. Pa ne veliko.
Sem pa zadnjič že prvič jeseni delala sarme in so bile odlične.
Res je, da ker sem doma lahko marsikaj postorim, ampak v resnici močno pogrešam družbo. Najbolj me sprosti narava in gobarjenje je odlično za trening in boljšo voljo.
Kjer je volja, tam je pot. Trixi