Kaj danes delamo?

20. okt 2008 16:37

 Pa kubanko za hedonista kupi direktno v tovarni za 1 $, ker so stokrat boljše, kot tiste, ki jih kupiš v "specializiranih" trgovinah za prodajo cigar in daš zanje od 60 do 100$ s certifikatom. Stare in presušene, kljub "super pogojem", ki so jih imele v tisti štacuni. Smo kupili oboje.

 

Predvsem pa uživaj v vsem kar Kuba nudi. Nas je navdušila in bomo še šli tja.

barbara9

20. okt 2008 16:47

Meni se zdi, da Ežoj prt kvačka, ker nič ne piše kaj dela.

 

20. okt 2008 16:54

hedonist, na Kubo gre rosie, ne petardica.

Loni Makaroni

20. okt 2008 17:01

Joj, joj, se opravičujem, včasih imam misli hitreje kot prste. Hvala Loni, da ne bi blo kake zamere po nepotrebnem ! Rosi ti pa seveda maximalno uživaj, pa "el comandanta" lepo pozdravi ! LP hedonist

20. okt 2008 17:02

cigaro lahko pa vseeno prinese, a ne

Loni Makaroni

20. okt 2008 17:04

Joj, Kuba...

Škoda, da nisem vedela prej. Mi v Havani nabavljamo cigare pri enih naših prijateljih, takšne, kot morajo biti, da pepel dolgo drži in se ne strese prehitro. Bi te k njim poslala, super familija so, čeprav bolj reveži (in jim zato po vseh, ki jih poznamo, denar pošiljamo na KUbo). Ampak ruma je dovolj in volje za salso tudi, za tiste, ki omagajo, imajo v stanovanju dovolj prostora tudi, da prenočijo (kot se je našim dvojnim prijateljem že zgodilo...).

 

Od cigar pa kupi cohibo 5 ali višji razred, so vredne svojega denarja. In četudi stane na Kubi škatla s 25 cigarami 100 dolarejv, vedi, da stane v free shopih enaka škatla od 350 do 500 evrov. Seveda če ti cigare sploh kaj pomenijo, v nasprotnem primeru je nakup nesmiseln. Pri ponudbi na cesti je pa lahko nakup vprašljiv - lahko kupiš čisto OK cigare, lahko ti pa prodajo presuhe in manj kvalitetne in potem to ni to.

 

In če greste skozi MAtanzas (med Havano in Varaderom), se ustavite obvezno: tam ti pino colado pripravljajo iz svežega ananasa, ki ga čistijo in sočijo pred tabo, rum ti sicer nalijejo oni, ampak so steklenice kar na šanku in si po želji dolivaš sam...

 

Mojito pa je povsod boljši (in bistveno cenejši) kot v La Bodeguiti, kjer jo je pil Hemingway (najprej je tu spil ta koktajl, naslednji, daiquiri, je bil malo dalje, pri El Floriditi). Pa njegovo hišo si pojdite pogledat, je bil mojster čistega užitka...

 

In ne čudi se, če bodo tvojemu spremljevalcu - seveda, če greš v paru - mlada dekleta ponujali kar v tvoji prisotnosti. To je tam običajno.

 

V glavnem pa uživaj v vsem, kar Kuba, in se čim manj zadržuj v hotelu ali sobi, ker je škoda vsake minute, ki je ne prebiješ na ulici in med ljudmi.

 

Pazi pa na dokumente in fotoaprat ter kamero, jih precej poznam, ki so ostali brez. Meni so verižico sredi belega dne strgali z vratu sredi Havane. Sem samo dva para podplatov videla, kako sta se izgubila v neki stranski ulici...Ampak dobro, to se dogaja povsod, moje navdušenje nad Kubo ni zavoljo tega niti malo manjše.

 

Mamamia

mamamia

20. okt 2008 18:24

Hvala vsem za dobre želje, pa tudi za opozorila. ja, mamamia, to da se dekleta ponujajo, četudi vidijo par, smo prvič doživeli v Dominikani, moj mož se že veseli tega in vem, da bo glavna tema pogovorov, ko se vrneva( v moški družbi) prav to. Ja, jasno da mu godi, če se mu taka lepa,mlada dekleta kar sama ponujajo. Ampak pravi, da plačal pa ne bi. No, takole malo za hec. Drugače pa, glede cigar: sem bivša kadilka in o kajenju sploh ne smem razmišljati. Sem si prepovedala. Razen, če nimate v mislih onih drugih in kajenja, ki spada zraven? rosie

20. okt 2008 18:52

rosie: srečno, fajn se imej in oglasi se kaj.

jade: nič ne kvačkam, par dni sem imel prekinjeno tel. linijo.

ežoj

20. okt 2008 19:04

Vi sanjate Kubo???Svaka čast,jaz sem ena izmed tistik, ki imajo paničen strah pred letenjem.Ga zdarvimo že odkar sine raste...Ko je bil mali sem se skoz zgovarjala,da mora še malo zrasti,zdaj ko je že skoraj odrasel(meni pa je zmanjkalo izgovorov...),pa bosta z možem krenila kar sama.....imam še čas da se premislim 8 mesecev... petardica

20. okt 2008 20:08

Petardica, saj jaz tudi nisem čisto ravnodušna na letalu, posebej ob vzletu in pristanku se počutim nelagodno.Sem pa imela do sedaj res srečo ( letim dva do trikrat na leto), da nisem nikoli doživela kakšne hujše turbulence, kaj šele kaj hujšega. Jaz sem si že od malih nog želela videti čim več sveta. In zdaj, v zelo zrelih letih si lahko te želje tudi uresničim, za potovanja pa sem navdušila tudi moža, ki je bil prej bolj zapečkar, pa tudi letala se je malo bal. Zdaj pa je njegov strah veliko manjši od mojega, pravzaprav ga sploh ni. rosie