21. feb 2013 12:48
Ninja24, iskrene čestitke za 30-tko...
Tudi jaz sem bila pri tvojih letih (zdaj lahko rečem nora) izjemna, 300 na uro. Sem enkrat za poslovilno dva dni pekla, pekla. Pa pred službo kuhala in po službi celo popoldne, da je bil cel krožnik morskih jedi - od hobotnice, morske solate, rib, buzare, pa sladice.... Težko je, če si perfekcionist in mora biti vse popolno. Saj sem neizmerno uživala, bila ponosna na moje stvaritve, toda pogosto tudi izčrpana, sploh takrat, ko se je k temu pridružila še kaka neprespana noč zaradi hčerk ali preobremenitev v službi.
Ko sem spoznala mojega sedanjega moža so prednost postale druge stvari. Čas, ki si ga namenjava, sprehodi, izleti. K temu je prispeval še moj 5 letni sin, ki mi zapolni vse proste trenutke, tako, da sem skoraj pri 50 ih kočno spoznala, da enostavno ne zmorem več toliko oziroma, da potrebujem tudi čas zase. Seveda se zgodi, da včasih ne morem iz kože ( in potem bentim sama nase koliko sem si naprtila dela), potem pa narava poskrbi, da me prizemlji. A zbolim, a me kje kaj uščipne, a padem z lestve ali pa se močno urežem in imam sedaj šive...
In sem sedaj prav vesela, da me malo crkljajo, meni se polnijo baterije, pa še kuham bolj malo. Čas imam za branje knjige, crkljanje. Danes bo bodisi kuhala hči ali pa si kaj prinesemo iz kitajske restavracije. Jaz moram še k zdravniku na previjanje.
Kjer je volja, tam je pot. Trixi