27. jan 2003 8:58
HOJLA!
Dolgocasnost bi verjetno ubila ze s tem, da jima pripravis kaksen milk shake iz banane ali podobnega, kar zelo nasitna zadeva.
Naredis kaksen pica sendvic, na kruh das malo kecapa pa sir in sunko in vse skupaj malo popeces v pecici, toliko da se sir stopi. Pa se jamrali ne bosta, da je kruh star (to sva s sestro vedno)
Lahko pa speces rogljicke, se res pecejo 20 min, a verjetno od tvojega vstajanja, pa do tega da punci spravis za mizo le potece tistih 20 min.
Lahko ze zvecer pripravis jogur, preprosto navaden jogurt das v kozarec, das ces malo borovniceve (ali druge) marmelade in je. (V original receptu je ces se malo likerja, to si lahko privoscis sama). Pokrijes s pokrovckom (da pocaka do jutra) in nekako bolj zabavno zgleda. Lahko pa v jogurt narezes kaksno sadje, pa dodas malo kakava, da je se boljse. Spet so meni tu vsec banane.
Kar se pa namazov tice, meni je vsec moscarpone. Lahko naredis tunin namaz (tuna, kapre, majoneza, kisla smetana), lahko liptaver (ne vem recepta, a je sigurno med recepti na KS). Pa nutela. Pa razno razni sircki. Aja pa kaksna francoska solata...
Ce ti le iz dolgocasja ne zelita jesti jima lahko pripravis raznice z hrenovko. Narezes hrenovke jih nabodes na palcke in popeces. Pa zgleda kot da jes kaj vem kaj.
Saj cez cas ni vec ok, a vseeno kaksen teden jima bo pa le zanimivo.
Nama je oce risal slikice na sendvice. Namazal nama je kruh s kaksnim sirnim namazom, gor narisal ladico in podobne zadeve in potem sva vse pojedli. No pa obicajno je pogruntal kaksno cudno ime za vsako navadno hrano. Tako je mama ze v ponvi palacinke razrezala na vecje kose (na kot smoren, tam na 4-6 kosov) in rekla sta da je to karabu in na vsak kos dala malo marmelade pa je bilo. Obicajno je dala ene 3 vrste marmelade, tako da je bilo se bolj zabavno.
Popecenim kruhovim snitam smo doma rekli supce in to je bilo lepse jesti kot kruhove snite (mislim da se tako rece).Aja pa jedli sva le tiste iz francoske struce, ker so bolj zabavne kot veliki kosi kruha. Pohanbim buckam se vedno recemo ribice cukice. Buck pac nisva zeleli jesti, ribice cukice pa kot nore.
Bile sva blazno zbircne, tako da je bil uspeh ce sva sploh kaj pojedle in moram reci, da je imela mama kar veliko domisljije da sva sploh kaj pojedli.
Pomagale so tudi pravljice. Zmisli si kaksno pravljico iz vsakdanjega zivljenja in jima pripoveduj, pa tako po obrokih, vsako jutro malo. Nama so pomagale pravljice o tem kako je stric doma nagajal in kako se je zgubil.... Poberi vse otrocarije iz otrostva in jima povej, kaj si ti, tvoja sestra ali brat (ali mozeva...) pocela ko ste bili majhni, to je zabavno. Medve sva to poslusale tja do srednje sole. Se zadnjic je sestra rekla mami naj ji pove pravljico o Marjanci ki je jedla in potem pocla, pa sva obe ze precej cez 20.
Upam, da sem ti kaj pomagala.
LP
Mica
