2. okt 2008 9:21
Karlinka, sama sem nehala kaditi letos aprila. Sicer sem se tolažila, da kak hud kadilec nisem bila nikoli (pet na dan) in da bom nekega dne nehala, ampak ta dan ni prišel, potem se je pa iz prehlada razvil bronhitis, od tam pa pljučnica....in sem nehala.
Kilaža se ni spremenila.
Nimam nobene želje po cigareti.
Kajenje je navada, ritual, whatever, s katerim si človek pridobi izgovor, da "malo izklopi". Tisto, ko je človek malo napet, pa "gre enega prižgat", pa ko mu je malo dolgčas "pa eno prižge", pa ko kaj čaka "pa eno prižge", pa ko ne ve, kaj bi storil, "pa eno priže"....Materialna resnica je pa taka: če je človek napet, bo po eni cigareti več še vedno napet. Če mu bo dolgčas, mu bo po eni cigareti še vedno dolgčas. Če ima malo preveč čas, se bo tista cigareta prehitro skurila in bo še vedno tista nebogljenost v stilu, kaj naj pa zdaj počnem, ko me nič ne priganja. Pa če je človek brez ideje, se mu po eni cigareti zanesljivo ne bo pojavila. Skratka, cigarete so za zapolnjevat neke praznine v naši psihi. In ta praznina je evidentno ena močna obremenitev. Kar v bistvu pomeni, da ni tako prazno. Prej zgoščeno kot kakšna psiho črna luknja. Da so tam potlačene ene stvari in da ima vsak na izbiro ali ta gviht prenaša, ali pa pogleda, kaj za vraga je tam potlačeno. In veš, kaj je tam? Negotovost. Pojavnih oblik je ogromno, ime je pa eno samo. Negotovost.
In dokler se človek this way or another ne sooči s svojo negotovstjo (ali pa s svojimi negotovostmi), ne bo nehal kaditi, če pa ne kadi, se bo pa s kakšno drugo odvisnostjo spopadal. Z odvisnostmi pa se človek lahko spoade takrat, ko neha bežati. Danes si pa ljudje naložijo čudo obveznosti in ko imajo še kaj časa, si nabijejo imeprativ aktivnega preživljanja prostega časa in ne vem kaj še vse - samo, da ne bi bilo treba pogledati vase.
Tisti izgovor "imam zdaj spremenjen metabolizem in več tehtam"....je seveda izgovor. Večji apetit, ki se lahko zgodi v kakšnem mesecu po prenehanju kajenja, se zelo lepo zbija s povečanim vnosom vode pred vsakim obrokom. In vsak napad po čokoladici kot subsitutu za cigareto, se lahko zelo lepo obvladuje z navadnimi rozinami. Ampak to je strašno enostavna zadeva, če si zadevo prej na nivoju psihe definiraš. Kar ni enostavno in hitro: človek se za eno popoldne lahko prepriča, da je vse v glavi, naslednji dan gre pa ta modrost ven. Za to, da prime in ostane, je pa treba malo več.
Ker tega večina ljudi sama ne zmore, je dobro, da se tozadevno poišče strokovna terapevtska pomoč.
Sama sem sicer to zmogla brez te pomoči, ker sem se prijela na izkušnje in vedenje od prej in če ležiš s temperaturo, kaj drugega, kot razmišljati itak ne moreš - in včasih je tudi pljučnica svojevrstno blagodejna.
Vendelina jr.