Jesen

Danes malo pred 17. uro v našo deželo prihaja jesen. Pa smo dočakali še eno. Čas pospravljanja plodov, garderobne omare pa tudi lastnega "podstrešja".

Imam jo rada, čeprav je v njej na trenutke tudi nekaj otožnega. Pa vi?

Čaroben trenutek lanske jeseni:

In ena pesem za lepši dan: http://www.youtube.com/watch?v=hhcy7mrqexc

magnolija

22. sep 2008 9:35

Ja nekaj magičnega je v jeseni. Tako otožna, ampak jaz jo imam zelo rada. Čas trgatev, zavijanja v tople volnene puloverje, stiskanje pod odejo, kuhano vino, čajčki... Začetnica

22. sep 2008 10:02

Jesen ni ravno moj čas. Dnevi se krajšajo, veliko je teme, vlage, mokrote. Nekarko vse se bliža svojemu koncu. Ne maram, da se zjutraj zdani pozno, da se iz službe vračam v mraku, še mesec dni in zamenjali nam bodo tudi uro, tako da bo občutek, da je še več teme. Hladno postaja, prehladi se nas lotevajo. Nekako me jesen navdaja z nekim depresivnim razpoloženjem. Nenazadnje tudi otroci gredo v šolo, več je obveznosti, starejša hči odhaja prvič v Ljubljano... Saj so mi všeč tudi lepe jesenske barve, vonj po ruju, pa obilje jesenskih pridelkov, pa trgatev, pa vonj pečenega krompirja in kostanja.... Toda vse to ne odtehta lepega sončnega vzhoda, ko je že zgodaj zjutraj svetlo. Ko v hladu pozno pomladnega ali poletnega jutra odpreš vsa okna v hiši, zaliješ malo po vrtu, .... Kaj hočemo - sem pač čisto jutranji človek, tudi rojena v najlepšem mesecu leta (tako vsaj pravijo) in zato tudi zaljubljena v svežino jutra, svetlobo,..... Zanimivo, ne maram pa poletne sopare dneva. tedi

22. sep 2008 10:06

Podobno kot tedi - všeč so mi jesenkse barve, ko se zeleno preliva v rjave in zlate odtenke...

Jesen pa mi ni blizu zato, ker pomeni krajše dneve, meglo, veliko temnih popoldnevov, pa nenehno moraš pazit, da te ne zebe...

Mamamia

mamamia

22. sep 2008 10:26

Všeč mi je še zgodnja jesen, ko je še vsaj nekaj listja na drevesih. Bolj ko gre proti zimi, bolj me grabi melanholija, zaspanost. Mraz bo in tega ne maram ravno. :)

Sonja

22. sep 2008 10:41

Saj je z vsakim letnim časom tako. Prinese nam veliko lepega in veliko manj lepega. Smpak, se mi zdi, da je ravno v tem čar. Da se letni časi izmenjujejo, da je ves čas nekaj drugače. Ni monotonije. Saj, kako bi pa bilo, če bi bil vsak dan lep, sončen, ravno prave temperature.....Kak dolgčas....................

Zato užijmo lepo in pretrpimo z manj lepim. Pa bo šlo, a ne?

rimljanka - zasebno mnenje

22. sep 2008 10:56

Rimljanka se ne bi mogla bolj strinjati. Tudi sama sem bolj človek poletja, ampak vsak letni čas prinese nekaj svojega. Sem bolj zmrzljiv tip in me pogosto zebe. Ampak sedaj sem zakurila kamin, si skuhala topel kakav z smetano in lepo pred ognjem tipkam in uživam. Definitivno je jeseni lepše peči piškote, ker ni več vroče, več časa je za vzet v roke kakšno dobro debelo knjigo, lepše se je stiskat z ljubim, ker nama ni več vroče, ni lepšega kot v šumečem listju nabirat kostanj in ga zvečer speči s prijatelji, pa trgatev in kuhano vino ... Ravno to se mi zdi čar letnih časov, da prinesejo nekaj novega in da je čas za neke nove drobne užitke, ki so lastni samo temu letnemu času. In čar je, da se spreminjajo in da se vse vrti. magnolija

22. sep 2008 10:57

Jesen - not my cup of tea. Tista "otožnost" me je dolgo časa iritirala. V bistvu me je v otroštvu začelo "zvijati" tam enkrat po prvem dežju v avgustu, ko se je shladiko in potem se je začelo šolsko leto. Pa sem imela zelo rada šolo, ampak počitnice so bile boljši del Plus, najbolj me je jezilo, ko sem vedno prva staknila prehlad. Ne glede na to, kako sem se toplo oblačila, prehod na vlago in nižje temperature so se pri meni vedno končale s prehladom. Pa "lepe jesenske barve" - no, ja, if you say so...., saj so lepe, ampak jaz imam precej rajši zelenje mladega listja v aprilu, da ne govorim o prelepih turkizno-smaragdno-modrih barvah morja in modrem morju. Pa tisto, ko se modrina morja in modrina neba stikata na obzorju in človek to opazuje na premcu...to so itak najlepše barve Pa odpadanje listja - če preživiš otroštvo v veliki hiši na robu Lj spada med jesenska opravila tudi vsakodnevno grabljenje odpadlega listja in pometanje odpadlega listja brez - in sem vsako jesen na vse možne načine eskivirala s to zadolžitvijo in sem cele popoldneve vadila klavir, samo da mi ni bilo treba prijeti grabelj ali metle.... Ampak sem vseeno avansirala v razmišljanju. Včasih so me krajšanje svetlega dela dneva, nižje teperature, megle in občutek, da so sve su boje sivo srebrne/čekaš ljeto a već zima je" (Parni Valjak, A gdje je ljubav?) spravljali iz "dura u mol"(isti komad od Parnega valjka), zdaj sem pa nekako prišla do nekega nivoja, da si zmorem jesen narediti znosno. Menjavanja letnih časov ne morem spremeniti (razen, da bi se preselila, to pa ni v planu), skratka, bom to akceptirala. In tako danes razmišljam na drugačen način. Dežuje? Okej, narava se umiva. Spet sem se prehladila in to zanesljivo prva v mestu - to je samo svojevrsten znak, da imunski sistem dobro dela. Kratki svetli deli dneva in "smo samo doma" - če je moje življenje v taki odvisnosti od sonca na tem vzporedniku (drugače je v Skandinaviji, tam je dolga noč zdravstvena zadeva) in če brez sonca hitro spregledam ostale kvalitete - potem sem evidentno v napačni špuri - večina dni je itak vremensko "bolj tako" in če ni sonca v glavi, potem ga tudi na nebu v bistvu ni. Skratka, to je moj način spopadanja z jesenjo. Plus, če imajo dobre kose za pre-fall kolekcijo, se tudi precej boje počutim....) Drugače so me pa sprehodi po gozdu v vseh letnih časih vedno pustili bolj čustveno nevtralno. Skratka, nisem forrest person, energija v gozdu me ne razbremeni in niti nisem blazno s svežim napolnjena - če sem iskrena, se sprehodom po gozdu izogibam, če se pa ne da, pa komaj čakam, da se gozd neha. Ker sem ves čas na trnih, ker človek nikoli ne ve, kdaj se bo kje kak nori jager pojavil in mu bo metek v eno X smer nesel. Pa še stalno imam kakšno asociacijo na vse kriminalne filme, kjer so kakšno truplo pustili v gozdu . Hočem reči, gozd mi je čisto okej že iz distance. Recimo take, da skozi okno gledam na Rožnik in Šišenski hrib (kar počnem at this very moment). Sicer pa, vse mine in bo tudi tale jesen minila. In bo prišel veseli december. Na katerega sem pripravljam že sedaj v smislu, da si dam datum ob koncu novembra, do katerega nakupim vsa darila (ali pa so vsaj naročena), tako da se izognim decembrskemu trgovinskemu kaosu. Vendelina jr.

22. sep 2008 11:00

Magnolija, se popolnoma strinjam, čeprav te trenutke bolj povezujem z zimo... Jesen mi je všeč zaradi igranja v kupih listja. Hvala Bogu za otroke, da imamo odrasli izgovor, da se lahko spet valjamo po tleh in obmetavamo z živobarvnimi listi... Jesenske barve so mi pa itak najljubše - kombinacija čokoladno rjave in oranžne/rdeče pa sploh. Pa jeseni mi je v gorah najlepše. tulka