"hiperaktivni pet letni sin"

11. sep 2008 14:27

Mene vedno vsi označijo za hiperaktivno, pa nimam zato nobenih problemov - res sem težko pri miru in če mi je dolgčas, npr. kdaj pri predavanjih, se zaposlim s čisto tretjimi stvarmi: rišem raznorazne like, dopisujem si po papirčkih s sošolkami, včasih celo zaspim... Pa nisem nikoli imela zato problemov v šoli, vedno sem bila visoko nad povprečjem... Hočem rečt, da ni nujno, da je kaj narobe, če si označen za hiperaktivnega - ni nujno, da boš zato imel probleme. Imela sem sošolca, o katerem sem enkrat že pisala, ki je bil tudi baje hiperaktiven in so mu seveda predpisali tablete, ki niso nič pomagale. Pomagalo pa je to, da takratna tovarišica ni bila podobna tem od zvezdičinega sina in ga je lepo posedla zraven mene, v prvo klop, da sem ga skoz spodbujala, napiši to, vzemi barvico, prepiši to, koliko je to plus to... to pa JE pomagalo! Pač rabijo drugačen pristop, pa več pozornosti! Tudi ko sem inšturirala sem dobila par primerkov, ki so jih označili za hiperaktivne (tudi strokovnjaki), vendar se je z njimi dalo čisto lepo delat, samo drugače: pač ga ne siliš, da je 45 min. popolnoma na miru, vneseš kak poizkus, magari da vržen na tla zmečkan in nezmečkan list, pa gleda, kateri prej pade in jim je navadno že to dovolj... Tablete pri otrocih pa v skrajni sili, če res ne gre brez, vsaj po mojem mnenju... Saj je Einstein tudi ponavljal prvi razred, ker je bil bolj "počasen", sploh pri matematiki... Veri

11. sep 2008 15:08

ja moj sin ni hiperaktiven,da bi jemal zdravila,ampak samo tolk energije ima.zdej smo ga pustil malo pri babici v srbiji na vas.sej veste zdej ima tisto svobodo,ko ni očija pa mamice.pa pravi babica,da ni nič pri miru.ima pa tam kozico,kužka,muce,kokoške,račke...in tudi otroke.je zdrav kot dren.ja ,upisala ga pa bom nekam.samo drugo leto,letos je sigurno prepozno,ker se vrne šele konc oktobra.rad pa poje. srcektorta

11. sep 2008 17:08

Vem, da so včasih zdravniki dajali hiperaktivnim otrokom "ritalin". Ja, tudi za mojega sina so rekli, da je nezbran. Da naj bi tabletke pomagale. Res je , da sem par mesecev mu dajala tabletke. Hmm..ali je bilo res bolje..morda kak dan,drugi dan ne. Potem sem slučajno zasledila ameriško oddajo o ritalinu... pravili so, da je to otroška droga . Takoj sem mu nehala dajati in se več ukvarjala z njim. Cele dneve čepela z njim pri mizi .. celo osnovno šolo. Sedaj je sin končal 3.letnik Tehniške šole in je šel naprej.. 3 + 2 . Ima učne navade in to je tisto kar otroci potrebujejo. In seveda nekoga ki mu je blizu in mu prisluhne. MYCHELLE

11. sep 2008 17:27

Če se le da, naj ali kolesari ali igra s kakimi lego kockami.. Sin je bil navdušen nad njimi. V takratnem 3./4.razredu OŠ so imeli na voljo karate v lažji obliki, ne prestrog program. Seveda ni bil perfekten, ampak tiste 2 leti se je malo razmigal. In tisto negativno energijo vsaj malo vrgel iz sebe. Hodili smo tudi plavati v notranjem bazenu. Saj sama veš kaj sinu prija in kaj ne. Kar nekaj potrpljenja boš potrebovala,a na koncu se ti bo lepo obrestovalo... MYCHELLE

11. sep 2008 18:19

Doban velika večina ljudi reče hiperaktiven tudi nekomu, ki je nadpovprečno aktiven in to je prišlo že v navado, zato se ni potrebno razburjat...drugače te pa razumem in cenim, saj sem prepričana, da bi otrok s HK potreboval "hiperhiperaktivnega" starša in je to zelo utrujajoče! Mogoče bi pa morala srcektorta poudariti z navednicami le besedo hiperaktiven in ne celoten naslov pa ne bi bilo te dilemice. Ampak saj je potem razložila ane ;) ycrna

11. sep 2008 20:52

Jaz pa bi vašim nasvetom še nekaj dodala iz lastnih izkušenj: Moj sin je bil zelo živahen, ni bil hiperaktiven ampak je pač imel veliko energije in ni mogel biti pri miru, pa tudi tiho je bil težko. Ko se je začel ukvarjati z glasbo, se je naučil koncentracije, umirjenosti pa še zaposlen je bil. Seveda to ni bila edina njegova dejavnost, treba je bilo pokuriti tudi energijo in to s športom, dodatnimi dejavnostmi. Torej poleg športa svetujem, učenje kateregakoli inštrumenta. LENČA

11. sep 2008 22:18

[citat=--ribica--]Mi smo naso zelo zivahno (sedaj sedemletno) punciko, ki ni nikoli pri miru, ze pri stirih letih vpisali na gimnastiko. Od takrat dalje porabi skoraj vse svoje energije na treningu, doma pa imamo vsaj malo miru. Drugace pa jo pustimo, da tudi doma vadi kolesa, premete, spage in podobno. Ona je zelo zadovoljna (pa mi tudi ....). Ribica, a imava morda isto hčer?! Tudi pri nas je bilo tako - skakanje, kolesa, stoje, plezanje na vse mogoče. Tudi ona sedaj trenira gimnastiko in je zelo uspešna. Pa še vedno skače in dela kolesa in pleza ... Njen mlajši bratec pa je njena CC (karbon kopi). Oba sta zdrava in normalno razvita. Sta pa zelo gibalno spretna, polna energije in zelo ekstravertna (odprta, družabna). HK motnja je povsem nekaj drugega. Že pred menoj so druge pisale o tem. Na kratko (pa ne me požret, ker bom res omenila samo bistvo) je HK predvsem motnja pozornosti in ne pomeni nujni nemirnosti v gibalnem smislu. "Zdravilo" za vsakega otroka pa je: ne pustite mu, da bi mu bilo dolgčas. Zaposlite ga. Bodite z njim - fizično in mentalno. In TV ni varuška. Poznam kup otrok, ki so zelo "pridni", mirni, ubogljivi, podredljivi ... Včasih zavidam tem mamam, potem pa pomislim: "Pa kaj ti je! Imaš dva zdrav in bistra otroka, ki sta res zeloooo naporna, a sta srečna in zadovoljna !" To pa je zame najbolj pomembno.

12. sep 2008 11:11

Jaz pa svoje ultraživahne punčke ne bi niti malo spreminjala in sploh ne zavidam mamam, ki imajo mirne otroke, mene bi skoz skrbelo, če je vse v redu z njimi;) Pa dolgčas bi bilo... Res pa je, da sem baje tudi jaz hiperaktivna;) In si želim še eno tako razbojnico! Sicer ja pa moja ginekologinja rekla na pregledu, ko se tudi malecka ni in ni umirila, da pač ne more bit drugačne, če je moja, hehe. Veri