11. sep 2008 10:58
Ja, Atina, ker si ravno retorično vprašala - ob šestih začneš z obredom pospravljanja, potem je rutina v kopalnici, potem je večerna pravljica in umiranja otroka ....Kar skupaj znese kaki dve uri kvalitetnega časa z otrokom, da ne govorim o občutkih varnosti, ki jh ponavljanje rutine povzroča pri otrokih. In dete zaspi.
In potem si najkasneje v enem letu ob osmih zvečer (govorim za sočno uro) prost in se lahko ukvarjaš s partnerjem. V dveh letih pa dete itak samo čim hitreje pospravi, ker hoče samo narediti posel odraslih - in ker to razume kot igro in ne kot prisilo, ga opravilo zabava.
Sicer pa lahko vsak izbira.
Ali to zgornje in en bazični red, ki človeku daje mnogo več prostega časa, kot je mislil, da ga ima. Ali pa večno nagovarjanje otroka naj gre spat. Pa ne gre. Pa ne gre spat pri treh letih in ne pri petih in pri petnjastih se ga ne da prepričati v čisto nič (zakaj bi pa petnajstletnik upošteval nekoga, ki ga še v posteljo ni znal spraviti, zakaj le bi takega človeka prepoznaval kot avtoriteto?)Pa večno sitnarjenje, da je vse razmetano. Pa večno sitnarjenje, da se nič ne najde in kje je kaj. Pa večne drame, ko se išče ključ od stanovanja in ključ od avta. Pa večno zamujanje. Pa večni primankljaj časa in posledično stres in potem stres naredi, da nekdaj lepe in zanimive punce postanejo neke kure brez glave. Pa stalno stokanje na forumih "joj, js sm tolk utrujena, pa stalno delam, pa vse je razmetano, pa otroci ne spijo, pa mož mi nič ne pomaga....a mate ve tut ta problem...in js si tega nism tko predstavljala, js sm za vse sama!!!"
Freedom of choice. Je treba pač paziti, kaj izbereš.
Vendelina jr.
Sporočilo je spremenil(a) Vendelina jr. dne 11. sep 2008 11:11:19