Kako pa ve pospravljate stanovanje/hišo

11. sep 2008 14:53

Včasih je bilo lepo pospravljeno, samo malo dlakasto, ker sva imela samo psičko. Danes imava psičko in punčko in se ne sekirava več, če je raztur (ker je trenutno Vendyjina teorija o tem, da vsak za sabo pospravi še neizvedljiva: mala se sicer trudi in nosi stvari v smeti, ker je to videla pri naju, samo jih je treba potem pregledat, kaj vse je notri pristalo;) tudi igrače in ostalo "pospravlja", samo še ne ve, kam kaj gre... - za psičko tudi dvomim, da kdaj bo, ima že 16 let...). Zvečer zložimo igrače v škatlo; če lahko, čez dan pometem, sicer pa lubi 1x na teden pomije po tleh, perilo pa - vsaj 4 žehte na teden, to gre hitro, ker dela pralni stroj namesto mene, midva samo obesiva, jaz zložim. V pomivalni stroj sproti nalagava in dava zvečer prat, zjutraj ga pa nekdo sprazni. Kar se tiče vračanja stvari na svoje mesto, jih večkrat jaz, ker si lubi vsega ne bo nikoli zapomnil;) Kadar me popade kaka melanholija za "pošlihtanim stanovanjem", se spomnim tistega maila, ki je nekoč krožil, ki ga je napisala neka gospa malo predno je umrla: da ji je žal za vsako minuto, ko je čistila tepih in se ni igrala s svojimi otroki. In potem se nasmejem in gledam, kako mala razmeče vse copate po stanovanju, potem jih pospraviva in jih spet razmeče;) Veri

11. sep 2008 14:56

Sva se pa zmenila z lubijem, da bova uvedla "pospravljalno-čistilne" urice ob sobotah, čim bova lahko (torej ko bom imela dovoljenje kaj počet in ko ne bo vsaj en otrok nujno potreboval enega naročja). Takrat bomo vsi pospravili in počistili stanovanje: skupaj, ob dobri glasbi in smehu, tako kot sva ga včasih sama. Saj se mi zdi, da če otroka od začetka navadiš, da kar sprejme, se niti ne sprašuje, zakaj je tako (dokler ne pride v puberteto, takrat mu pa že lahko razložiš, zakaj;). Bomo videli, kako bo šlo, vam poročam;) Veri

11. sep 2008 15:21

Mene pa sploh ne zanima, ali ima Vendy sedem otrok ali nobenega, dejstvo je, da ima velikokrat prav. Iz razdalje so ljudje velikokrat mnogo bolj objektivni... Bolj me zanima, zakaj o svojem partnerju( ali mozu) govori kot o "junaku"" Mora pa ze biti "junak,"da prenese toliko modrosti skupaj....hehehe Koliko let te pa ze "prenasa",Vendy? Malo iz konteksta, pa vendar, in pozdravcek tja cez! Lp lucka

11. sep 2008 16:45

lucka52, ene imajo junake, ene lubije, ene dedce in tretje može... Morda je junak prav zato, ker že leta vztraja ob Vendleini jr.. Kaj veš, morda mu že za življenja postavi kak spomenik???

 

Mamamia

mamamia

5. feb 2012 13:23

jasna1 je napisal/a:

elaphus, to je tak štil (kot metla recimo), le da je plastičen in na koncu (na tleh) ima pravokotno ploščo, na katero zatakneš masleno krpo. To je takšna krpa iz materiala, podobnega vrteksu (tanko, prosojno, belo) in jo po čiščenju snameš z "metle" in vržeš v smeti. Rahlo je namaščena in ker je tako tanka, se hitro namagneti. Res dobro pobira smeti. Obožujem jo v kuhinji, kjer pobere vse drobtine, pasje dlake, lase, pa tudi kaj mokrega ni problem... Maslene krpe prodajajo v marketih pri čistilih, so pa kar precej drage. Sama jih naročam pri podjetju Bent Excelent iz Domžal in mi jih pošljejo po pošti. jasna

Kje vse se dobijo te maslene krpe? Merkur? Spar? Merkator? ...

In koliko približno stanejo? So le za enkratno uporabo? Jih omenjeno podjetje ponuja ceneje?

LP, Oaza

5. feb 2012 18:17

Dobijo se praktično povsod, poglej malo po samopostrežnah. Različne firme imajo krpe malo različnih formatov in tudi na otip niso čisto vse enake, delujejo pa približno enako. Jaz imam ta hip v omari Vileda Attractive, pakirane so v škatlicah po 12 kosov, ampak lahko uporabiš tudi katero drugo znamko. Uporabiš jih lahko večkrat, pa tudi enkrat ali celo dvakrat opereš. Ne bi vedela, koliko stane, ampak nimam v spominu, da bi to bil neki poseben strošek. 

Sonja

5. feb 2012 18:53

Moja bajta je bila prav tako vedno poštimana...s tem, da nisem nikoli pop**dila ob neredu. Navlaka je bila vedno na čisto podlago.

V mojem pajzlu je navlaka pošte in ostalih stvari, pa še prepleskat jo moram.

Zadnje leto je bilo veliko nereda in se nisem čisto nič jezila. Bi bila vesela, če bi imela še naprej pomanjkanje časa za čiščenje.

 

Vanja

5. feb 2012 19:03

Še en "reality show", za katerega dobim palpiacije že ob samem gledanju reklam, je kopičenje (hoarding):

http://www.youtube.com/watch?v=daKsMsa8YAc&featu

Ne upam si pomisliti, da bi sedela pred TV-jem celo uro!

 

Vanja

6. feb 2012 11:07

Moj način pospravljanja je šel zadnje mesece v smer poenostavljanja in čimvečje flegmatičnosti :)

Seveda posesam in pomijem po tleh, ker imamo dojenčka, a ostalo gre tako:

ko posušim perilo, ga takoj zložim in ne likam več skoraj ničesar, dragega učim, da se stvari, ki si jih vzel, vrne nazaj na prvotno mesto (tu še nisem zmagala, je pa napredek viden), ko posije sonce, da se vidi prah in umazane šipe pa dam roleto dol, da se ne sekiram, in počistim, ko imam pač čas 

Za kopalnico je hvalabogu zadolžen fant

Kam bi pa prišla, če bi se zaradi vsakega prahca tolkla po glavi?

saša

6. feb 2012 12:47

Pri nas pa smo si pospravljanje stanovanja razdelili tako, da vsak drugi vikend stanovanje pospravita hčerki. Posesata, očistita kopalnico, pobrišeta prah, očistita usnjeno sedežno, pomijeta.In  seveda pospravita nepospravljene stvari na svoje mesto. Če me ni doma tudi poskrbita, da se perilo opere in osuši. Svoji sobi pospravljata sami, sinček pa svoje igračke v posode, ki smo jih kupili v Ikei.

Pri čiščenju oken 2 do 3 letno ali po potrebi sodelujeta hčerki. Ravno tako pri čiščenju notranjosti kuhinjskih omar ali pa kakšnih drugih večjih hišnih opravil.

Pranje in sušenje prakticiramo vsi odvisno kdo ima čas. Pozimi sušimo v sušilcu in si medsebojno razdelimo delo.Obešanja perila na stojalu, da je čim manj zmečkano sem naučila vse in po daljšem tečnarjenju mi je uspelo, da obvladajo. Likam pa največ sama, po potrebi še hčerki sami ali pa kdaj pa kdaj za kakšno žepnino pomagata. Veliko stvari pa se enostavno kar složi.

Wc uporabljamo sede, razen malčka, ki se je že naučil kako lepo lulati.

Kuham največ sama, včasih skuha starejša hči. Če potrebujem pomoč pri kuhanju rada priskoči ali pa celo mož. Velikokrat pa mi kaj pomaga skuhat, da je hitreje.Po kuhanju največkrat kuhinjo očisti mož, jaz pa lepo počivam..

V pomivalca največkrat zlaga mož in ga zvečer redno prižiga. Tudi izprazni ga velikokrat. Ko sem rodila je to naredil zjutraj preden je šel v službo, pa tudi likal je in pomagal pri kuhanju in pospravljanju. Če sama ne zmorem pospraviti ,očisti sam stanovanje ,vse natančno in hitro. Je namreč izredno pedanten in kotičke v kopalnici čisti z staro zobno ščetko (kot jaz). Svoje stvari VEDNO pospravi za seboj. Po drugi strani pa je izredno praktičen in veliko stvari postori brez mojstrov. Ker je strokovanjak na strojnem področju to prihrani precej izdatkov.

V začetku sem mu morala dati par nasvetov, zdaj pa sem lahko samo srečna, da imam takega zlatega možička. ki skoraj nikdar ne tečnari, ki mi vedno pomaga. Ki me pelje ven ali pa je zadovoljen že z hrenovko, če ne zmorem kuhat. ... To pa je res življenje in hkrati neizmerna sreča.

 

 

 

 

Kjer je volja, tam je pot. Trixi