11. sep 2008 14:53
Včasih je bilo lepo pospravljeno, samo malo dlakasto, ker sva imela samo psičko. Danes imava psičko in punčko in se ne sekirava več, če je raztur (ker je trenutno Vendyjina teorija o tem, da vsak za sabo pospravi še neizvedljiva: mala se sicer trudi in nosi stvari v smeti, ker je to videla pri naju, samo jih je treba potem pregledat, kaj vse je notri pristalo;) tudi igrače in ostalo "pospravlja", samo še ne ve, kam kaj gre... - za psičko tudi dvomim, da kdaj bo, ima že 16 let...). Zvečer zložimo igrače v škatlo; če lahko, čez dan pometem, sicer pa lubi 1x na teden pomije po tleh, perilo pa - vsaj 4 žehte na teden, to gre hitro, ker dela pralni stroj namesto mene, midva samo obesiva, jaz zložim. V pomivalni stroj sproti nalagava in dava zvečer prat, zjutraj ga pa nekdo sprazni. Kar se tiče vračanja stvari na svoje mesto, jih večkrat jaz, ker si lubi vsega ne bo nikoli zapomnil;) Kadar me popade kaka melanholija za "pošlihtanim stanovanjem", se spomnim tistega maila, ki je nekoč krožil, ki ga je napisala neka gospa malo predno je umrla: da ji je žal za vsako minuto, ko je čistila tepih in se ni igrala s svojimi otroki. In potem se nasmejem in gledam, kako mala razmeče vse copate po stanovanju, potem jih pospraviva in jih spet razmeče;) Veri