5. sep 2008 12:09
Vendelina jr. je napisal/a: |
Ježešna, ježešna....
Ampak to, da bi pa punci zmešali glavo in podrli tla pod nogami....in to brez kapljice alkohola ali kakšne drugega poživila....to se pa redko zgodi.
Vendelina jr. |
Vendy, si mojega lubija štela zraven? Bila sva čisto trezna, majal se je pa cel blok;) Zdaj se nekaj časa ne sme, žal, bomo nadoknadili;)
Da bom pa sitna zaradi financ, lepo te prosim? Dokler imamo za v lonec, pa dokler ima moja mala še za kako igačko in midva kdaj pa kdaj za v kino, smo super. Če pa tudi za to ni, pa šivam igračke in gledava zlodane filme, pa jeva sosedove špagete s paradižnikovo omako, pa nabrane gobe z jajci, hehe - zakaj bi se pa zato sekirala??? Ljudje majo še veliko manj kot mi v Slo., pa se vseeno smejejo.
Na tvoja vprašanja pa: JA, meni se zdi, da ljudje nismo neobčutljivi na nesrečo drugega; če sem žalostna, me bo sodelavka, prijatelj, lubi itak,... takoj vpašal/a, kaj je narobe. Isto jaz njih, saj to pa res ni težko videt! Ne vem, kakšne imate prijatelje, ampak jaz res nimam občutka, da bi kar živeli en mimo drugega... koliko ljudi mi je pomagalo - tudi iz kulinarike - na 1001 način, pa me sploh poznali niso:
Prijateljica se pride sem učit, da mi zvečer pazi tamalo, da greva z lubijem v kino, da ne zgine tisti žar v očeh, o katerem govoriš...
Sodelavka me pride pobrat, če zletim skup, me vsakič vpraša, če naredi še meni čaj, šef ne teži ampak je vesel, če spet zanosim...
Kulinaričarke so nama s svojimi nalepkami zrihtale cel servis, dve pa praktično celotno garderobo od tamale, ena nama je posodila tv, da sem lahko lubiju vsaj eno majhno veselje naredila med oi, ena mi je dala čaj, ki je lubijev daleč najljubši in sušilo za testenine, ena mi je dala kroje, dve sta mi dali blago, ena mi je posodila šivalni stroj za sprobat, nekaj se jih je ponudilo za pomoč, če bom kaj rabila, ker ne smem veliko migat... NOBENA me ni prej niti videla in bi jim bilo lahko popolnoma vseeno zame. Pa jim ni. Ker ljudje SO DOBRI in jih skrbi, kako je drugim! In so pripravljeni pomagat in se potrudit za druge!
Na materinski šoli mi ena mamica reče, naj pridem k njej po oblekce za tamalo, ker jih ima ona toliko, da nima kam z njimi, ker so ji kolegice toliko dale... In je še moja mala preskrbljena! Pa me nikoli prej ni videla...
In po vsem tem naj bi verjela, da so ljudje zlovoljni, nočejo pomagat in jih nič ne briga, če ma drugi probleme? Da ne pogledajo okoli in ne probajo po svojih močeh pomagat? Ma to ni logično!
Veri