Kače

21. avg 2008 9:58

Joj ste ene korajžne. Sama že pri navadnem slepcu tečem stran....bi bila že skoraj za na OI in to v ožjem krogu favoritinj za zlato medaljo na 100 m. Imam neverjeten gnus, gnev in pa strah pred plazilci brez nog. Doma, pred televizijo dam na hitco noge na sedežno,če je na ekranu kača ali kaj njej podobnega. Ja, sem ena velika reva........ Gurenc

21. avg 2008 10:09

anitram1 je napisal/a:

me pa zelo zanima,drage ljubiteljice kač, katera od vas bi kačo sama preselila. Sama priznam, da ne, saj se bojim že zvite vrvi.anitram1

elaphus bi jo najbrž že, glede na to, da jih ima ene par doma...anede, elaphus?

Ognjič

21. avg 2008 10:19

Hedonist, brez zamere, ampak nagovarjat ljudi, naj jedo ogoržene živali, ki so tudi zakonsko zaščitene, se mi zdi totalno primitivno. Če ne drugega, je to nagovarjanje ljudi h kaznivemu dejanju, da o kakšnih etičnih dilemah sploh ne govorimo. Ne vem, če smo ljudje na svetu zato, da čisto vse pojemo, kar lazi po tem svetu. Res si želim, da bi tudi moji vnuki in njihovi vnuki lahko kdaj v naravi opazovali te čudovite živali, ne pa, da bi jih neki "hedonisti" zgolj za lastni trenutni užitek iztrebili. Rezika, jaz bi poklicala na zgoraj omenjeno društvo. Vem, da pridejo na dom in žival preselijo drugam. magnolija

21. avg 2008 10:48

hehe hedonist, moj je tudi že jedel kačo in to v cambodiji. jo je jedel na žaru in v juhi, pa je rekel, da je v juhi boljša. pa še to je povedal, da od vsega kar je jedel je bil najboljši krokodil v juhi. da ne omenjal kako mu je blo slabo, ko je jedel kuhano jajce v njem pa še pišče. na srečo me ni bilo zraven, mi je pa prinesel slike. kaj vse ne jejo po svetu. ivona

21. avg 2008 11:00

Jaz imam vse živali rada, tako da ....meni je ne bi bilo problem preselit. Pri nas doma jih je kar nekaj, dve smo imeli spomladi celo v delavnici (sta se imeli luštno, hehe), pa jih pustimo pri miru, one pa nas, pa je. lesnik

21. avg 2008 11:07

Bravo, Magnolija. Ravno to sem hotela napisati, pa si me že ti prehitela. Mislim, da imamo zaenkrat še dovolj hrane, zato nam ni treba posegati po ogroženih in zaščitenih vrstah. Navsezadnje človek jé zato, da živi in ne živi zato, da jé. Hedonist, bodi hedonist na takšnem področju, da ne boš škodoval zaščitenim živalim. Pa brez zamere. Kar se samih kač tiče, bodite veseli, da jih imate. Goži se zelo radi prehranjujejo z voluharji, zato so ga veseli tudi sadjarji in vinogradniki. Ognjič, tudi jaz bi brez strahu prijela in preselila kakšno kačo. Za razliko od pajka, tega ne bi nikdar prijela z roko. Črna mambica

21. avg 2008 12:46

Mislim, da imamo strah pred kačami v genih. Neketeri so imeli možnost, da so se tega strahu znebili. med njimi je zanesljivo Elaphus.

Pred nekaj leti mi je sosed pokazal slepiča, ki ga je imel v rokah in mi predlagal, da ga pobožam. Kar sem storila in ta dotik sploh ni tako nagnusen kot sem sprva mislila. Od takrat je moj odnos do plazilcev ( da me ne bo kdo za ušesa), drugačen.

Živim na podeželju, na damorski višini približno 520 m. Iz otroštva se spominjam srečanja z gadom, ki je bil v neku snežni plundri po poznopomladanskem sneženju. Prav tako se spominjam modrasa iz gozda pod gradom Podsreda, kjer je živela moja babica. Pa mislim, da je glede na listaniti gozd precej nižje.

Lani sem videla dve kačičci,ki sta se očitno fajtali, ker sta se grizli. Pogledala sem vse strani s plazilci in nisem mogla ugotoviti, ali gre za smokuljo ali goža, ki jih je več vrst. Slednji je ugriznil mojega soseda, ki je segel v košaro na uto, kjer je plazilec počival. Tulil je ko zmešen, kričali so vsi in so pobili kačo do mrtvega. Kar jim niti ne zamerim. Od ugriza je imel dve luknjici.

Meni zadostuje, da ločim strupene od nestrupenih. Če bi na našem vrtu bila strupenjača, dvomim, da bi v bitko poslala mačka. Ki sicer z zanimanjem gleda slepiče, pa nimam občutka, da bi ukrepal.

Na tvojem mestu bi vzela lev ( slečeno kožico) in jo odnesla najbližji biologinji na kako srednjo šolo. PA tudi kaka biologinja s KulSlo bi , po moje, z veseljem določila žival. Dijaki iz tvoje okolice bodo to naredili še z večjim veseljem. Če ugotovite, za katero kačo gre, je en problem rešen.Ti pa ne zamerim, da te je strah. V resnici  je večino nas, ki se tukajle zbiramo, hudo strah, če bi te živalice imeli v vrtu.

Kakorkoli, tem plazilcem boste že kos. Meni se zdijo dosti bolj odurni, ogabni in nesramni španski polži, ki so v velikoh trumah na našem vrtu. Pa sploh ne grizejo.

 

F r i n a

21. avg 2008 12:57

Se pravi, kačici dat soli na rep in ji ukazat naj počaka, mi pa strumno na GSM poklicat nekega strokovnjaka... Bežite no... jaz bi skakala in vriskala, da bi me pol Slovenije slišalo... Ko sem nekaj let nazaj, v Tolminu (na glavni cesti) slišala in z delčkom očesa videla klupko zvito meni tik pod nogami..., še dobro, da me ni videl kdo iz altetike, danes bi mogoče bila v Pekingu in skakala v vis in v daljavo. Pozdravček!

21. avg 2008 14:42

Pri nas doma sicer kraljuje naša Špelca marelca (python regius) ali po slovensko kraljevi piton,ampak sem žal na lastne oči videla kako izgleda strah pred kačami ...se je namreč zgodilo,da nam je ušla ven (takrat smo imeli še Joli---ameriški gož) in jo je po naklučju našla mami.Ne da s ehecam,ampak resno smo mislili,da bomo klicali rešilce .Ženska je kričala,se tresla,jokala,vpila kot žerjav in k sebi ni pustila nobene osebe sploh....kače pa ni bilo več kot za enega črva :D. Od takrat naprej strah pred kačami globoko spoštujem in vas vsaj približno razumem.Čeprav so meni to ene zeloooooooo lepih živali (niso ravno cortaste kot mačke ali psi).So pa zanimive,gladke in zelo hladne...prav prijetno jih je imeti v rokah :) Sice rpa hodim na tehniško gimazijo v ljubljani,s katere gre vsak 100% brez strahu pred kačami.Nam včasih pri pouku biologije družbo dela naš Darvin,ki je 13m in 7kg težek afriški piton.Prava maza Res bi ti svetovala,da najdeš neko pogumno osebo,ki bo kača prenesla na vam bolj ljubo mesto ;).Samo nikar je ne ubij :( Roncolino

21. avg 2008 18:49

Od kod ta strah pred kačami, zakoreninjen v nas, je res eno zanimivo vprašanje. Nekje sem prebrala, da so v prejšnjih časih, ko so otroci v petek in svetek bosi skakali naokoli in ni bilo pač nič nenavadnega, če je koga kača ugriznila, starši namerno strašili otroke s kačami. Sicer otrok, star človek ali pa bolnik res lahko umre od kačjega ugriza (od gadjega in modrasjega, da se razumemo, druge pri nas niso nevarne, čeprav znajo "ljubko" ugriznit, kar je vsaj neprijetno, če ne že boleče), odrasel človek pa ne. Baje v bolnišnici (nepreverjeno, no, lahko bi rekla "rekla-kazala") za kačji ugriz niti protistrupa ne dajo, ampak te samo obdržijo na opazovanju. Pa nimam nobene posebne želje, da bi to preizkusila na svoji koži, res ne.

Smo pa ljudje različni, ne. Psov se zelooo bojim, kač pa ne, ker sem ugotovila, da  kače bežijo, takoj ko me začutijo, psi pa ne, ampak prav divje lajajo vame in kažejo grozljivo zobovje. Prav srhljivo, res.

LP

cervus