12. avg 2008 0:07
Jaz imam dva glavna in nekaj skromnih stranskih obrokov.
Zajtrk kot prvi, je najpomembnejši. Takrat si privoščim kruh ali kosmiče( vse kar je škrobno), beljakovine, maščobe; ob 12 h ena polnozrnata žemljica in kak sadež, jogurt, bohnedaj polnomasten, kaj šele salama (fuj smrdi), ob 16.30 pa glavni obrok - pozno zaradi službe. Seveda sem takrat lačna kot volk, ne pojem vsega kot bi si želela. Za večerjo pa grem najraje kar spat, če mi uspe, sicer pa si postrežem kaj iz hladilnika. Tam je vedno kaj, če pa ni bi se najraje ugriznila v r...Posebej zvečer me popade huda "lakota", vendar ne vsak dan. Sama nase sem večkrat jezna, ker nimam strogega jedilnika.
Ker je ena punčka prej zapisala svoje mere, naj zapišem še jaz svoje. 170 cm in 58 kg?? Hm, to so sanjske mere. Kulinarika sigurno ni naslov za lačne. Menim namreč, da je pri teh merah človek prejkone suh. Sama imam 165 cm in 67 kg. Seveda so rezultat leta in leta žvečenja. Zase mislim, da nikakor nisem debela (prepričat se je treba) . Tudi prebava ni taka kot bi si želela. Če se ne bi imela v rokah, bi jedla vse, kar je na "dosegu roke" in nonstop. To pomeni od drugega zajtrka (second breakfast), do pozne večerje, pospremljene z dobro kapljico. Vendar. Poslušam svoje telo, kar je posebna umetnost. Zato večkrat naredim čiščenje telesa z vodnimi dnevi in obveznimi spuščanji obrokov, ki so, roko na srce, vsem znane. Žal sama nimam železne volje, da bi jedla po malo na vsake 3 ure. Jem takrat, ko mi to dovoljuje služba in ne kar vse povprek, saj veste čebula, česen, meso, začimbe, kakšna "super" salama beri (tirolska, ki je nisem jedla že 20 let), strogo prepovedano za v nedeljo pa tja do petka. Brez skrbi, sodelavci vse molče opazijo (zavohajo) in iz vljudnosti nihče ne vpraša, če je bila včerajšnja solata, brodet ali pa pačenka, super. Bil je pač en tak dan?!
Menim da niso pomembni obroki 3 x dnevno, temveč pravilni obroki, kar pa je že tema za drug foruim.
mamka