Zakaj ne

27. jul 2008 8:12

Pardon, napačne informacije širim: to o sveži svežini velja za MORSKE ribe, sladkovodne pa naj bi veljalo to o uležanosti. Veri

27. jul 2008 12:29

No, pa smo ugotovile, kako in kaj je prav, a ne!

Nola, postrvi tudi pri nas radi zmrznemo, ker jih mož po navadi dobi nekaj več (če že gre lovit, lovi cel dan), tako da jih imamo potem na zalogo...

Uh, ste srečni tisti, ki lahko morske ribe kupujete kar od ribičev! Pri nas imamo ribe zelo radi in so večkrat na mizi, ampak v naših ribarnicah ni tako enostavno...

 

Lep dan vsem, bo končno spet malo poletja, a ne!

jasna

27. jul 2008 13:58

Krasno, kaj vse se človek nauči na kulinariki! To o postrvih nisem vedela, pa imam že kar nekaj let za sabo ... lp vsem skupaj Nena Nena-morje

28. jul 2008 4:58

Jaz se pa čudim, zakaj naj bi se postrvi zvile. Večkrat smo že lovili postrvi, jih na licu mesta ubili, spucali in takoj spekli, pa se še nobena doslej ni zvila. Ta o vodi v ribi mi je pa malo hecna. Kam pa potem ta voda odide pri en dan stari postrvi? Ni mi jasno! Kyara

28. jul 2008 7:54

Postrvi smo pekli že čisto sveže, pa tudi uležane (dva dni v hladilniku). Jedci nismo opazili razlike, mož pa je rekel, da je uležane lažje spekel. njami njami

jankica

28. jul 2008 8:24

Tudi jaz nisem opazila razlike v okusu med svežimi in uležanimi postrvmi, sploh zato, ker jih jemo zelo redko, imamo pač raje morske ribe. Pravzaprav se sploh ne spomnim več, kakšna je bila, ko se je spekla na obeh straneh, vem pa, da se je kar zvila, ko smo jo položili na vročo ploščo (lahko pa da se je potem zravnala, ko smo jo obrnili) Jaz sem pomislila, da je mogoče to zato, ker je tako sveža, da še kakšen živec dela (kot pri kokoši, ko še pol ure teče naokoli:)) matilda

28. jul 2008 11:12

Seveda se popolnoma strinjam, da je pred urami ulovljeno postrv težko spečt, se uvija. Res mora biti uležana. Jasna1, se pa sprašujem kakšne vrste ribič tvoj mož. Na karto ali če je registriran v društvu, sta dovoljena dnevna norma 2 ali 3 postrvi, nikakor ne več. Kar ulovi več, je krivolov in je kaznivo. Po domače pa se reče temu požrešnost, da se na tak način polni zamrzovalne skrinje. Eni res nimajo meje... juma

28. jul 2008 12:30

mi gremo po ribe v ribogojnico, kjer nam jih ulovijo in očistijo na licu mesta. Spečemo jih takoj ko pridemo domov - največ 1-2 uri kasneje, pa se še ni zgodilo,da bi se katera uvila. smoky

28. jul 2008 13:16

V mladih letih sem tudi sam precej ribaril, zdaj pa sem že ogromno let vegetarijanec in se pravzaprav sramujem tistih let. Ampak, če že pametujete o ribah, bi rad dodal nekaj iz nekdanje prakse, kar bi potrdil vsak izkušeni ribič. Ko ribo ujameš, je še mehka in voljna. Šele po kakšni uri ali dveh otrdi in se zvije tudi sama po sebi, ne da bi jo pekli. Temu bi lahko rekli nekakšen mrtvaški krč, ki popusti po nekaj naslednjih urah, ko je riba spet voljna. Zato se lahko nekaterim zgodi, da se jim riba zvije pri pečenju, drugim pa ne. Razlika je v nekaj urah od trenutka, ko je bila riba ujeta, vse ribe, o katerih je govora, pa so popolnoma sveže, saj o, na primer, osem ur stari ribi (od jutranjega ulova do kosila) ne bi mogli govoriti kot o stari, krč pa je že popustil in riba se ne zvija več. Dejstvo je tudi, da se nekatere vrste rib zvijajo bolj, druge manj. Dejstvo je tudi, da je treba vse ribe takoj po ulovu shraniti na led (vsaj prenosna hladilna skrinja), sicer lahko zaudarjajo že po pol ure na soncu, sploh neočiščene. Še nekaj, kar se lahko bere kot anekdota v teh počitniških dneh, polnih novinarskih rac: Navihani dalmatinski ribiči pogosto ne prodajo vsega ulova istega dne, prav gotovo pa jim ostaja zaloga v zmrzovalnih skrinjah iz nesezonskih dni. Zato se lahko zgodi, da se v "kašetah" rib, "pravkar pripeljanih z morja", znajde tudi kakšna iz skrinje ali iz prejšnjega dne. Pa saj je čisto sveža, če gledamo bistrino oči in barvo škrg. Praktično nas ne prinašajo okrog, a si o kupcih najbrž mislijo svoje. Sveže, nekaj ur stare ribe so še zakrčene. Po tem jih spoznamo. Včerajšnje ribe spoznamo po voljnem trupu. Ribe iz zmrzovalnika pa so na otip še vedno prehladne ali pretrde. Precej pridenejo izkušnje. A tudi o tem, da pri dobrem lastniku apartmana vedno dobimo "pravkar ujete" ribe, je dobro razmisliti. Naš gostitelj je dobro spraznil skrinjo. A mene ni motilo, prenajedel sem se makedonskih lubenic in tamkajšnjih fig po skoraj polovični ceni kot na naših tržnicah. O moralnem pogledu ulova rib pa ne bom rekel nobene, vsak po svoje. A morda bi lahko še kdo pomislil, da so tudi ribe živa bitja, ki jim delamo silo. Prijazen dan! Boris booris

28. jul 2008 21:09

juma, bravo. Se pravi, vsak, ki ima skrinjo, je požrešen.

 

Nimamo polne skrinje rib, še enkrat si preberi, kaj sem napisala in potem obsojaj. In če mi nimamo meje, potem tebi manjka olike.

jasna