21. jul 2008 12:31
Ja, mogoče bi morala zapisati, da so kroksi optmistično obuvalo. Kadarllazim okrog v lesenih cokalh, ki so izdelani še iz plemenitega usnja, se mi noga v gležnjih obrača. Pa še cela ulica, vključno s severno taščo ( zahodna je ped meseci umrla), pride gledat na okno, kdo hodi po cesti.
Potem obstaja fantastična obutev Kopitarne Sevnica, ki jo imam že od leta 1992 in je bil prvi par dražji od salonorjev, ki sem jih kupila v isti trgovini. Menjam jih vsake toliko, prepričala pa sem še nakaj prijateljev in sorodnikov, da jih zdaj navdušeno nosijo.
Kar se pa grdote, ali lepote, kakor vam drago, tiče, lahko rečem, da sem v svojem življenju videla že toliko grdih obuval, da bi nekatere obula le v primeru, če bi komu reševala življenje.
Sama sem velik ljubitelj salonarjev in se mi po nekaterih še danes toži. Zaradi oteklih nog sem se bila prisiljena preusmeriti v bolj široke modele, kjer pa ponudba spominja na obutev za zelo stare mame. Žal. Aja, nisem samo ljubitelj salonarjev, kar je za na noge, je pravzaprav moja strast.
Priznam, da se nikoli nisem mogla navaditi na ultra špičake, pupe s številko 40 na visokih petah,ki jih je zanašalo pri hoji. Od vsega, kar sem do sedaj videla na naših cestah, me je najbolj pretresla grunge obutev , ultra debeli podplati in ti špičaki. Če odmislim, da me vedno prizadene plastičen čevelj, lep, ampak uničen s cenenim materialom.
Drugače pa naj nosi vsak obutev, ki si jo je izbral. Zdrznem se samo ob slabo očiščenih in pošveplanih, ki kažejo na malomarnost .
Glede okusov se ne bi prepirali. Imam pa nagledane ene rožaste batarce, tista ara pa mi je že skočila v torbo. Čaka na primerno vpeljavanje.
F r i n a