21. jul 2008 17:53
Leta in leta sem imela komedije z obuvalom za delo na vrtu, pred kakšnimi petimi leti so v agrotrgovinah pričeli s prodajo enih takih gumijastih galoš, če si vrgel ven tekstilno plastični podplat, so bile kar v redu, vsaj meni so bile bistveno bolj pri srcu kot serija starih tenisk, ki so mi, kadar sem jih oprala, mašile filter v pralnem stroju.
Letos sem si nabavila crocse, so seveda bistveno bolj zračni kot agrogaloše, in prav tako instantno pralni.
Za poletna opravila so odlični, za spomladanska pa ne, ker ob štihanju in premetavanju komposta dobiš skozi zračnike zemljo , če je mokro pa še vodo. So pa, vsaj moji, res pretirano široki.
Razen za vrtna dela jih uporabljam še za vhod/izhod v vodo, imam sistem, ki sem ga že pred leti razvila s plastičnimi sandalami: na plastično vrečko imam privezano mikeno bojo (med razvojem sem uporabila kar kos stiroporja) in vrvico s plastičnim zapiralom (kot je na nahrbtnikih).
Odkar sem kupila crocse, ki plavajo na vodi, boje ne potrebujem več, zato v vrečko samo naložim kamen in se, obuta v crocse neustrašno podam čez spolzko kamenje in podvodno rastje do globine, kjer lahko udobno plavajoč sezujem obutev in jo pripnem na vrvico, kjer me, sidrana s kamnom v vrečki počaka.
Crocsi se mi zdijo zelo uporabni tudi za potovanja v kraje, kjer so tuši in wc-ji takšni, da si v njih ne želiš stati bosonog. Zelo primerni za kraje, ki smo jih obiskovali obuti v cokle in jih zapuščali z še mesece vidnimi fleki na nartih.
Pri nas jih množično nosijo turisti, so pač na dopustu, hodijo okoli v kopalkah, brez kanotjere in brez potrebe v kratkih hlačah.
Tako, kot počnemo tudi domačini, ko smo dopustu vnekemdrugem, bližnjem ali dalnjem kraju.
No, kr se tiče teh šlap. Če imate vrt, pa če ste blizu kakšne vode, ki ima neprijeten dostop,vam bodo koristile, drugače pa ne.
nola