Včeraj smo doma doživeli takšno razočaranje, da še nam danes ne gre v glavo. Toča nam je stolkla vinograd in to poštene mere, na srečo (ali na žalost, saj nevem) imamo zavarovano. No in včeraj po peti uri popoldan se pripelje avto na dvorišče, vpraša po priimku, brez kakršne koli predstavitve in da je cenilec, še dobro, da je bila na avtu oznaka zavarovalnice, ker drugače sploh ne bi vedli kdo so. Cenilec se napoti proti sosedovemu vinogradu in oče mu pravi, da to pa ni naše in gresta na pravo parcelo. Malo pogleda nekaj napiše in zahteva podpis, oče seveda podpiše. Oče ga prosi, če gre pogledat malo naprej, ker tam je stolklo minimalno 80%, ampak cenilec reče, da ga ne zanima, da ima že zadosti vinograda za danes. Oče ponižno še enkrat prosi, če gre pogledat še druge sorte, kjer je dosti večja škoda, ampak njega ne zanima. Vse skupaj je trajalo max. 10 minut. Aja, pa še to, bila sta dva, ampak ta drugi se je "igral " s telefonom, potem pa se vsedel v avto in čakal. Oče je tak razočaran, ker starša se s tem v bistvu preživljata. In tak odnos, me ne zanima, na katerokoli vprašanje, pa je res ....
Vem, da ni kulinarična tema, ampak enostavno sem morala nekomu povedat, ker vre v meni. Takšen odnos, ki smo ga včeraj doživeli, pa ni za nikamor. Razumem, da dela cel dan in da ima vsega dosti, ampak tega nismo mi krivi. Zato je tudi plačan. Sem v službi, kjer imam opravka s strankami, pa se ne smem dovoliti, da bi svojo slabo voljo stresla na stranko.
Imate tudi vi podobno izkušnjo?
Lep dan še naprej
multicolor
Temo je spremenil(a) multicolor dne 18. jul 2008 11:45:54