Dokumentacija - onkološki

Hm...Absurd ( kaj drugega nemorem rečt, ker enostavno ni besed)

Kje ste sedaj spoštovana gospa, ki ste gospoda Direktorja Onko instituta,pred časom branili z vsemi štirimi predvsem pa z jezikom kako oh in sploh sposoben človek je in koliko je naredil za bolnike, nas vse druge pa naredili za navadne bebce ki ne vidimo dlje od svojega nosu.

O, pa ni samo uničena dokumentacija, še veliko drugih svinjarij se valja po koluarih instituta, sicer pa ne mine teden, da nebi o kakšni takšni cvetki mediji poročali.

Se upate še enkrat postaviti v bran, v prvo vrsto??

(predvsem sem to napisal, ker se spomnim nazaj teme ki se je vlekla kot jara kača z namenom postaviti Direktorja na piedestal, kljub močnim argumentom ki so govorili , da si tega res ne zasluži)

Escada

16. jul 2008 18:43

http://www.kulinarika.net/forum/topic.asp?TOPIC_ID=9614 Nena

16. jul 2008 20:34

Naj vas spomnim (preden bo kdo zapravljal cas in energijo za brcanje mrtvih oslov), da je bil Aljoša Rojec izvoljen za direktorja OI v juniju 2007, po letu dni direktorovanja pa je prejsnji teden nepricakovano odstopil. V zgornji debati se je govorilo o njegovem predhodniku, Zvonimirju Rudolfu. lp, proxima

16. jul 2008 20:47

NO, sta pa oba cvetki za iskat... Escada

16. jul 2008 22:05

Is correct - se najbolj me skrbi, kaksen bo naslednji, ce se lahko zanasamo na zaporedje... lp, proxima

16. jul 2008 22:16

Ko si na dnu, gre lahko samo še na bolje....morda  bo pa tu ta rek veljalm upam, da bo, no, zelo, zelo upam....

rimljanka - zasebno mnenje

17. jul 2008 8:43

Mene pa v tej zgodbi nekaj drugega zanima. Namreč, v moji totalno nezdravstveni službi velja naslednja ordunga: - reden vpis dokumentacije, ki jo vsak tekoče obdeluje in takojšnji vpis končnih ugotovitev v delovodnik, ki deluje po sistemu dveh podpisov - administrator ima dokumente zadnjih petih let, po tem gredo v arhiv in je dvakrat na leto velika selitev zadev v arhiv -vsak mora hraniti kopije dokumentov zadnjih dveh let, potem grejo lahko v razrez - dokumenti se hranijo toliko časa kolikor velja zakonsko določilo oziroma toliko časa, kolikor traja posel po dokumentu+ doba zastaranja (čas po tem, ko bi lahko o zadevi še morebiti odločalo sodišče) - velja tista doba, ki je daljša..... Je pa res, da imamo administratorje, ki so hodili v ustrezno šolo (ne vodijo administracije medicinske sestre), pravilnik o arhiviranju in mora vsak ob vstopu v službo podati izjavo, da je tisti pravilnik prebral in razumel, pa pooblaščenca za arhiviranje itd itd. In vprašanje: A v našem zdravstvenem sistemu ni nekaj smiselno podobnega pravkar opisanemu? A pri nas zdravniki sami iz lastne volje in entuziazma zbirajo dokumentacijo in jo potem po svoji najboljši volji hranijo, dokler je nekdo ne da v razrez...? Vendelina jr.

17. jul 2008 8:51

Vandelina, to imaš pa še kako prav. Dejansko ko so pokazali arhivske posnetke ( če so to sploh bili) dokumentacije v regalih, sem se vprašal najprej, kako se gospa doktor sploh znajde iz tiste na vse strani kipeče solate. Ampak, O.K, konec koncev je to njena stvar in njen sistem dela. Še vedno pa mislim, da kakorkoli že, je poteza direktorja nerazumljiva. Sicer pa bomo posledice tega dejanja nosili vsi, predvsem pa bolniki ki bi jim "mogoče" z izsledki njenih raziskav lahko nekoč ali zdaj rešili oz. podaljšali življenje. Escada

17. jul 2008 11:29

Vendelina jr. je napisal/a:

Je pa res, da imamo administratorje, ki so hodili v ustrezno šolo (ne vodijo administracije medicinske sestre), pravilnik o arhiviranju in mora vsak ob vstopu v službo podati izjavo, da je tisti pravilnik prebral in razumel, pa pooblaščenca za arhiviranje itd itd. In vprašanje: A v našem zdravstvenem sistemu ni nekaj smiselno podobnega pravkar opisanemu? Vendelina jr.

 

Ni. Ker takšnega del. mesta in prostorov in sistema nihče ne plača, zdravniki in sestre pa se nimajo časa ukvarjati s tem.

Nasja

17. jul 2008 12:27

Če je tako, kot pravi Nasja, potem je pa itak čudno, da se je SPLOH kaj ohranilo v kateremkoli zdravstvenem zavodu... Vendelina jr.

17. jul 2008 13:25

Seveda ni prav, da se rezultati starih raziskav uničijo, ne da bi se prej preverilo, ali so kaj vredni ali ne oziroma ali jih bo še kdo lahko porabil in za kaj. Si pa tudi ne morem kaj, da se ne bi vprašala, komu so do zdaj koristili, če so bili leta dolgo založeni v nekih škatlah, do katerih ni mogel nihče, razen gospe, ki je v penziji in je kdo ve kako dolgo ni bilo blizu. Koliko mesecev jo je pa treba prositi, naj vendar pride pospravit "svoje" škatle? Tudi sama delam na javnem raziskovalnem zavodu in mi ni jasno, kako se lahko rezultati raziskovalnega dela tako zelo sprivatizirajo. Ko se upokojiš, svojo dokumentacijo vendar nekomu predaš, ostalo arhiviraš ali pa odneseš. Onkološki inštitut ima tudi svojo knjižnico. Kateri inštitut si pa lahko privošči, da bo vsak duh upokojenega znanstvenika imel svojo pisarno, v katero nihče ne bo imel vstopa? Uničenih stvari nihče ne bo oživil, pa če se koga pribije na križ ali ne. Kaj pa, če bi enkrat le ljudem priznali tiste zasluge, ki jih res imajo, in jih grajali za tiste napake, za katere zanesljivo vemo, da so jih res oni naredili? Lep pozdrav Sonja