17. jul 2008 13:30
limnol je napisal/a: |
Seveda ni prav, da se rezultati starih raziskav uničijo, ne da bi se prej preverilo, ali so kaj vredni ali ne oziroma ali jih bo še kdo lahko porabil in za kaj. Si pa tudi ne morem kaj, da se ne bi vprašala, komu so do zdaj koristili, če so bili leta dolgo založeni v nekih škatlah, do katerih ni mogel nihče, razen gospe, ki je v penziji in je kdo ve kako dolgo ni bilo blizu. Koliko mesecev jo je pa treba prositi, naj vendar pride pospravit "svoje" škatle? Tudi sama delam na javnem raziskovalnem zavodu in mi ni jasno, kako se lahko rezultati raziskovalnega dela tako zelo sprivatizirajo. Ko se upokojiš, svojo dokumentacijo vendar nekomu predaš, ostalo arhiviraš ali pa odneseš. Onkološki inštitut ima tudi svojo knjižnico. Kateri inštitut si pa lahko privošči, da bo vsak duh upokojenega znanstvenika imel svojo pisarno, v katero nihče ne bo imel vstopa? Uničenih stvari nihče ne bo oživil, pa če se koga pribije na križ ali ne. Kaj pa, če bi enkrat le ljudem priznali tiste zasluge, ki jih res imajo, in jih grajali za tiste napake, za katere zanesljivo vemo, da so jih res oni naredili? Lep pozdrav Sonja |