15. jul 2008 10:43
Glede na to, kaj vse me tule priporočamo, bi morali zastopniki NAS povabiti, da se udeležimo njihovih promocij in ne obratno. Mene malo ima, da bi zastopniku za grški jogurt kakšno pisemce spisala....
Je pa zgodba o tem, kaj se v naših trgovinah možno dobiti in kaj ne - no, ja, ta zgodba nima konca. Trgovci naročajo in povprašujejo predvsem po tistih produktih, ki jih v osnovi SAMI poznajo, potem dolgo časa nič, potem pa še tri naključno izbrane zahteve iz knjige potrošnikovih predlogov.... Se spominjam, da je bilo v francoskem hipermarketu nazarensko malo čistil, potem so pa produktnega vodjo zamenjali, potem se jih je pa dalo kupiti....
Glede kuharije in pekarije pa takole: po eni strani precej ljudi ne zna kuhati ali pa nima grifa (sem vsaj 10-im kolegicam pokazala, kako se naredi čokoladni mus, ko pa bi morale same zložiti dva lonca, krop in čokolado, so odpovedale, ker je bilo "tko kompliciran") in se izgovarjajo, da čez teden ne kuhajo, čez vikend pa no, ja....po drugi strani pa tudi informacije o hrani in eksperimentih v kuhanju ravno vseh družbenih skupin še niso dosegle. Eni bi stalno nekaj eksperimentirali, iskali nove stvari, po drugi strani imamo pa en velik del populacije, ki nekako še ni prišel naprej od goveje juhice z rezanci+telečja pečenka+krompir=nobl kosilo za v nedeljo (ob sobotah se pa je govedina iz juhe).
In meni se zdi, da je skoraj v vseh populacijskih segmentih (izobrazba nima kaj veliko s tem, v našem nadstropju nas sedi ena četa magistrov in doktorantov, pa znava samo dva nekaj s kuhalnico narediti, ostali pa še na službenih poteh jedo panirane šnicle, ker ziher je pa ziher) več tistih, ki so iz filma z govejo juho+pečenko. Tudi med trgovci. In kako naj prijazna trgovka, ki je delodajalec ni dodatno izobrazil in razložil, kakšne artikle naj sploh prodaja, potem kaj svetuje kupcu? Pa saj ne more. Kako naj taka trgovinska ekipa kaj naroča tipo oblatne za kremšnite? Pa njim se še ni pojavila potreba, da bi v življenju doma naredili ta kolač in ergo, če se njim ni ta potreba pojavila, se verjetno tudi ostalim kupcem ni, mar ne....
Enivej, da me ne bo totalno odneslo. Paralelno s tole razpravo poteka tudi ena diskusija o pogrinjkih. Meni se zdi, da so pogrinjki in home-made-cooking-and-baking deli ene te iste zgodbe. In da so sardine iz piksne na časopisu (kot redna praksa petkrat na teden) in nedomišljeno kosilo na prtu-za-ob-nedeljah v bistu sestavni del druge zgodbe. In da v to slednjo zgodbo na en ponesrečen način spada tudi omejena ponudba določenih artiklov v naših trgovinah.
BTW, upam, da je pajama vmes naredila dobro kremo.
In lady, ko jo boš drugič delala, poskusi z naslednjim: vzameš tiste kartonske pekače za enkratno uporabo. Stene obložiš bodisi z namočenimi bebi piškoti ali pa s tenkim slojem biskvita (ga narediš po tehnologiji katkelopatke). V to srajčico naliješ kremo do roba. Daš vse skupaj v hladilnik. Na vrh model položiš velik krožnik (narobe obrnjen) in potem vse skupaj obrneš. Nato s škarjami zarežeš in strgaš tisti karton dol in imaš eno fino "parfaite" pogačo v strjenka formatu. Je blazno fotogenično, da ne rečem seksi.
Vendelina jr.
Pa polno nekih praškov za testo, in prašek za preliv in potem bi naj to bila sladica. Poleg tega pa so količine tako majhne, da če ne pripravljaš ravno samo zase rabiš vsaj 5kom. To se je meni enkrat zgodilo - že dolgo nazaj, ko so prišli na trg prvi praški za tiramisu kremo. Popolna plomija. Količina za enega dobrega jedca, okus pa.. ne komentiram. Osel gre samo enkrat na led!!
Pajama
