neznan uporabnik
30. sep 2010 20:54
Na koncu koncev je pa tako: če se ljudje v svojih imenih dobro počutijo, je okej. Če se ne počutijo dobro, ga pač spremenijo.
japajaneznan uporabnik
30. sep 2010 20:54
Na koncu koncev je pa tako: če se ljudje v svojih imenih dobro počutijo, je okej. Če se ne počutijo dobro, ga pač spremenijo.
japaja
30. sep 2010 20:57
@tulka, na Švedskem, kjer bo rojena, hodila v šolo, v službo... pa pač ne. slovinkita
30. sep 2010 20:59
Midva sva mu dala kratko ime, ker nama nicki niso všeč. Se mi zdi, da mu prav lepo paše
Vanja
30. sep 2010 21:10
Midva sva, pri izbiri imen za najine otroke, malce gledala, da se imena ne da "popačit".
Ker mi je res brez pomena, da ima otrok recimo ime Timotej, pa ga NIKOLI ne uporablja. Je že od malega Timi.
Drugače pa sva pristaša "kmečkih" imen.
Tako so bili favoriti: Gašper, Matevž, Matija, Jakob, ...
Pri puncah pa: Ema, Neža (odpade, ker je tako ime moji tašči), Eva, Ana, Špela, ...
Sva pa nekaj časa navijala za ime "Šon". Pa sva nazadnje opustila to idejo. Ker napisat Šon, se mi zdi neumno. Napisat v Sean, ... vsakemu bi moral to razlagat.
Spet ime Johan. Ampak se že ve, da bi bil "đon"
Se mi pa zdi, da starši ne mislijo več na to, da bodo ti malci cukrčki, otročički zrasli v odrasle osebe in bodo postali krepki dedci in babnice . In meni osebno nekako ne sede, da bi imela staro mamo Lino, Piko, pa dedka Naja, Taja ali Lina, ...
MM
30. sep 2010 21:16
Mislim, da je Amalija Ann-Sofi srečna kombinacija imen, ki jih bo morala punca črkovati čisto povsod po svetu. Ampak glavno je, da bo zdrava. Sonjaneznan uporabnik
30. sep 2010 21:20
In kaj pa veš, lahko se iz vsega tega naplete en lep film "Izgubljeno s črkovanjem"?
japajaneznan uporabnik
30. sep 2010 21:25
Sploh, če bo nekoč nekje v neki vrsti za čeking stala s kakšnim postavnim Diegom Felipejem Gonzalesom Delacrusom..
japaja
30. sep 2010 21:48
morska medvedka je napisal/a: |
Se mi pa zdi, da starši ne mislijo več na to, da bodo ti malci cukrčki, otročički zrasli v odrasle osebe in bodo postali krepki dedci in babnice . In meni osebno nekako ne sede, da bi imela staro mamo Lino, Piko, pa dedka Naja, Taja ali Lina, ... |
To najbrž zato, ker si vajena, da so dedki Jožeti in Franci, babice pa Marije in Ane. Ampak stvari se spreminjajo in kmalu bodo babice in dedki Nataše, Mojce, Tomaži, Andreji ... in za njimi nekoč Lini, Taje in Taji (khm, še meni je nenavadno), Naje in Naji ...
sara
30. sep 2010 22:43
petkica je napisal/a: |
... tuja imena, ki se pišejo po vuku (Majk, Sindi) in pa normalna imena, ki se jih čudno napiše. Aja, pa pri nas je menda nekaj moških z imenom Dagmar. Morda obstaja še kakšen, ki je Ines |
Uf, tale "po Vuku" pisana imena so pa tudi meni trn v peti. Poznam eno Elis (za katero sem bila do nedavnega prepričana, da je Alice), zdaj pa se je pojavila še Ališa (ki v resnici tudi ni Alicia). Obe sta stari okoli trideset let.
Druga skrajnost pa se mi zdi izbira imen za tri otroke v soseščini. Vsi imajo popolnoma slovenski priimek, oba starša sta Slovenca, pa je otrokom vseeno ime Jacqueline, Jean in Jacques.
Pa tile "Francozi" niso edini. Na šoli mojih dveh otrok je poleg so poleg množice Žanov,Lukov, Sar in Han tudi Giselle, Isabelle, Emily in Nicole. Vse zadnje naštete deklice so otroci slovenskih staršev.
No, ja... Meni pač ni in mi verjetno nikoli ne bo jasno, čemu otroku, ki se rodi in odrašča v nekem okolju, kjer ga obkroža jezik njegovih staršev, dajati tuje ime. To se mi sicer ne bi zdelo čudno, če bi bil vsaj eden od staršev tujec in bi želel svojemu potomcu dati ime v jeziku svojega naroda, tako pa ...
Predvidevam, da v Angliji, Franciji in Italiji ni prav veliko Jožetov in Uršul (napisanih po slovensko)
@Nola, na to temo smo ravno včeraj na trgatvi debatirali z mojim tastom in dvema gospodoma njegove generacije. So rekli :"Oštja, k'šen bot so 'Taljani menjali imena vsem Jožetom in Lojzetom, pa so mame jokale zaradi tega ... d'nes pej ti naši tamladi 'Taljanska imena dajejo otrokom brez d' bi jih k'du silil ... kam gre ta svet!"
Mojca
30. sep 2010 23:08
Tale zgodba je stara petindvajset Znanka je, ko je bila v najstiški fazi, želela zamenjati in popraviti vse na sebi in o sebi, hotela imeti tudi drugačno ime. Všeč so jih bila imena, ki so imela v sebi s-je, f-je, t-je, po možnosti v kakšni romanski izvedbi. Recimo Stephanie, Sophia.... In je tako to svojo preferenco razglagala tudi svoji poletni ljubezni, ta ljubezen je bial pa direktno iz Beograda. In je takole tekel njun razgovor: Ona: Ne volim svoje ime. Htjela bih da je drukčije. Voljela bih da se zovem Sophia. On: Ako si ti Sofija, ja bi da se zovem Bukurešt. Tko je shvatio....shvatio je. Vendelina jr.Kulinarična Slovenija ne odgovarja za vsebino foruma! Vse napisano je odgovornost piscev besedil.
Za pošiljanje sporočila v forum, morate biti vpisani v KulSlo. Kliknite na VPIS! Če ste že vpisani in niste prijavljeni se prijavite.
Kaj jutri za kosilo? | johana |
MOJ vrt | malaga |
malo za hec | anjica1998 |
Kaj danes za zajtrk | johana |
Ločevanje živil 90. dni - 5. del | dočka |
Nevzhajana orehova potica
Cvetačna juha s popečenim kruhom