Naj ime za fantka

4. jul 2008 20:38

Iskra, si me opomnila še na en problem. Sklanjanje imen, ki je v nekaterih primerih težavno. Ga ne obvladajo ne imetniki, kaj šele mali otroci. Lukata, Markota, Niveske... To sem pozabila izpostaviti.

F r i n a

4. jul 2008 20:46

No to sklanjanje tudi večini odraslih dela težave, sicer pa mislim, da je tudi stvar narečja. V Lj je Lukata, Markota,... pri nas na Štajerskem pa Lukeja, Markeja, Radeja, Mitjeja (še najslabše od vsega), moška imena, ki se končajo na samoglasnike so problem. Sicer sem tudi jaz v svojih najstniških letih imela fiksno idejo, da bodo moji otroci imeli nenavadna imena, zatem pa sem se bolj začela zavedati slovenstva. Začetnica

4. jul 2008 20:51

Mi imamo Aljoša,Tosja in Aneja! tatam Sporočilo je spremenil(a) tatam dne 04. jul 2008 20:51:43

4. jul 2008 21:04

Naš prvi je Benjamin-sem izbrala jaz, oklevala sem med Blažem in Benjaminom.Mož je postavil samo pogoj, naj se ime začne na črko B (tudi njegovo se začenja z Bjem ). Pri drugem sinu je pa nastal problem-moje ime je na M.-posledično je moj mož predlagal Matevža......lepo ime, samo ni mi bilo pa tako všeč... Predlagala sem Kristjana ali Sebastjana- pa je rekel moj -da se bo potem počutil kot trener avstrijske smučarske reprezentance... Zdej imamo pa Jana....klasika. Za punčko pa Tinkara...ampak nimamo te sreče. tejka77

4. jul 2008 21:08

Tejka lahko pa še enkrat probate Začetnica

4. jul 2008 21:14

Meni zelo všečni imeni za fantka pa sta Matevž in Lovro Marna

4. jul 2008 21:29

Ko imaš na kupu otroke z imeni: TIA, MIA, PIA, IVA, INA, IRA, TIN, ANA, INA, UNA, TAI, LAN, ČRT, BOR, JAN, ROK, REA, ITA, MIA, AJA, IAN, ŽAN, in še bi se našlo....ni nič kaj lahko jih povezati z obrazi. V starosti današnjih pubertetnnikov je slaba tretjina otrok s 3 črkovnimi imeni.

4. jul 2008 21:41

macadamia je napisal/a:

Sem razmišljala, da bi odprla isto temo, pa si me prehitela :) V bistvu je nisem, ker sem razmišljala, da bom morda deležna kakšnih kritik in sem potem to idejo opustila.No, meni so pa všeč imena kot npr. Natanijel (Natan), Ezekijel in Abel. Za dekletca pa: Marija Ana, Nežica, Eliza.Ko in če bom imela otroke (upam!!!) bodo gotovo nosili katero izmed imen, ki sem jih naštela.macadamia

 

Ježešna .... Neža protestira - proti Nežici ;) Joj kako sem bila jezna, če me je kdo tako poklical. Še huje je bila pa "nežka" - starih 5 para kovanček.

 

No, naš je na poti, še ne vemo al bo falotek al falotka, ime bomo pa že dali. Meni se dopadejo narodi, ki poimenujejo malo kasneje, saj tako res dobi sebi ustrezno ime človek ... prvi trenutek je verjetno malo težko ;) ampak menda starši prec vedo ;)

If they don"t have chocolate in heaven, I"m not going! http://easypika.typepad.com/

4. jul 2008 21:47

Moj sin je Miloš, hči pa Maja. Včeš mi je še Zoran, Gregor, Robert in Peter. Soseda pa ima Marina in Maj. Punčke pa Nežika, Maša, ....Katjuška, no me malo na slovansko vleče. Najhujše pa mi je bilo v Srbiji ko so dvojčicama dali ime Teodora in Emilija, kličejo pa ju Tea in Ema. Soseda pa ima dvojčici Asjo in Ajdo in še en par Brino in Beno. Ne vem kako jim je uspelo po naravni poti v dveh letih 2x dvojčka. Kyara

4. jul 2008 21:51

Jaz imam za to območje dokaj nenavadno ime - Ingrid. Oče je hotel da sem Inge, pa se mama ni strinjala in tako sem bila do sedmega meseca brez imena. Sestrične se še vedno spomnijo, kako so mojo starejšo sestro spraševale kako je ime dojenčku, pa je odgovorila: "Mami ji pravi Sonček" No, po sedmih mesecih sta starša končno sklenila kompromis in mi dala ime Ingrid. Se je pa seveda ob to spotaknil župnik in tako sem ob krstu dobila še "krščansko" ime, za katerega sem izvedela ko sem dobila v roke svojo prvo osebno izkaznico! Še danes mi ni jasno, kakšno evidenco imajo določene inštitucije, saj sem bila celo osnovno in sredjo šolo le ingrid in tako mi piše tudi v spričevalih, ki so (menda?) neke vrste uradni dokument. Saj menda moraš otroka vpisati v šolo z rojstnim listom??? Ok, to mi pač ni jasno. Se pa spomnim, kako sem bila kot otrok nesrečna zaradi svojega imena. Vsi so se mu čudili, starejši so ga občudovali, otroci pa so me zafrkavali. Vse deklice v vrtcu in šoli so bile Tine, Mojce, Mateje,... z gladkimi rjavimi lasmi, jaz pa Ingrid pa še rdečelaska in skodrana! Groza! Šele v najstniških letih sem se začela zavedati posebnosti in lepote svojega imena in ga začela ceniti. Sedaj imam sama dva otroka in starejši je Luka (15 let), mlajša pa Loti (7 let). Z Luko v cerkvi ni bilo težav, pri Loti pa je župnik hotel dodati še krščansko ime pa sem se odločno uprla. Krščena le za Loti in nič drugega, vemo pa da goduje na sveto Šarloto ali Klotildo (ojojoj!). To nam je župnik vseeno povedal. Issi