28. jun 2008 13:24
Imam dobro prijateljico, ki je stara 70 let in je diplomirala iz ekonimije. Svojo delovno dobo je preživela na področju trženja in poleg tega zelo dobro pozna trženje v tujini, saj je tam živela veliko let in poleg tega tudi državljanka ene od evropskih držav. Ima vse sposobnosti odločanja in ni niti malo dementna, kar je v teh ranzmerah zelo pomembno.
Pred dobrim mesecem mi je pripovedovala, da so jo poklicali po telefonu in jo obvestili, da so jo izžrebali za neko nagrado, mislim, da so bili neki noži. In da jih lahko dvigne na srečanju ve eni od gostišč, ki že leta gostijo tovrstne trgovce, ki ne delajo nilč prepovedanega. Odvsvetovala sem ji obisk tega srečanja, kamor jo je vleklo predvsem zaradi razdovednosti. Dva dni po tem klicu se je spet oglasil telefon in tokrat so ji v enem novem butiku podarili brezplačni izdelek. Problem je bil, da ni vedela, kje to sploh je.
Med najinim telefonskim pogovorom je spet zazvnonil telefon in vsa prestrašena ( pa v resnici ni taka), je komentirala, da upa, da je spet niso kje izžrebali.
Po pogovoru v živo in na mrtvo, kjer je bilo nekaj prepričevanja v sodobne trženjske prijeme, ki jih v času, ko je poslušala na faksu predavanja Slvek Dabčevič, še ni bilo, ob povzdignjenih glasovih, da jo bodo silili v nakupe, ki jih sicer ne bi opravila, je popustila. Ni šla niti na srečanje in niti v tisti butik po kdovekaj. Jo poznam, imam celo kopico knjig, ki jih je kupila iz usmiljenja do avtorja na predstavitvah novih knjig, iz nekega čudnega sočutja kupi na štantu bolšje tržnice krožnik, ki gaže iz higenskih razlogov ne more uporabljati, ker je ves razpokan. Ob vsem njenem znanu ekonomije, dobrih izkušnjah in ušivi pokojnini.
Ciljana skupina sodobnih prodajalcev v direktni prodaji so tudi socilani stiki, ki jih določeni skupini, in med njimi so upokojenci, vdove z vdovskimi pokojninami, osameljeni ljudje z nizkimi prihodki, ne morejo privoščiti. Običajno gre za izdelke, ki se kupujejo po premisleku in ne v enem hipu.
Potem pa se človek znajde, s toplo juho iz kocke, postanem krompirju, v znanem okolju in pomisli, da je pa nekaj treba žrtvovati za trud gostitelja. Še večji pritisk je od predstavitvah na domu, kjer te vsi poznajo. Strah, kaj bodo rekli tvoji prijatelji, če ne boš dal zaslužit njihovemu znancu (prijatelju), ki predtavlja. Gorje, da poveš, da nimaš denarja, za drag nakup izdelka, ki ga sploh ne potrebuješ. Vsaj nekaj obtožujočih pogledov, da ne govorim o kaki zameri, si v tem primeru deležen.
Že res, da imamo vsi izbiro, da zavrnemo ponudbo. Ampak ob pritisku, da se iznebimo nadležnega prodajalca, akviziterja, marsikdo popusti: " Veste, vsi sosedje so kupili."
Za tak pristop ljudi usposabljajo. Da v kravatah, v čevljih z usnjenim podplatom, vabijo ljudi k nakupu s sladkimi besedami.
Zato je pomembno vedeti, pod kakimi pogoji je mogoče blago, ki je kupljeno na domu, na predstavitni, ali po telefonu, naročilnici, brez stroškovm nepoškodvanega vrniti.
V tem je edina rešitev, če ima podjetje še dovolj denarja, da ima iz česa vrniti.
Vendar iz izkušnj lahko povem, da bodo starejši ljudje s težavo nakup zavrnili, ker imajo občutek, da imajo vsaj nekaj v roki. In na to prodajalci tudi računajo. " Samo, da imam mir."
F r i n a
, ker ni imel dovolj denarja doma!
Nena
niso samo tejle vsiljivi, tudi tisti z mladinske knjige se ne hecajo...prav tako fant, se je vpisal češ da "saj lahko samo 2 prazna CDja kupite" in na koncu so mu pošiljali neke vsemogočne reklame pa da mora obvezno kupit neke knjige...dokler ni dobil poziva da mora kupit obvezno 2 knjigi ali vrnit kartico in knjigo ki jo je dobil pri vpisu...pa je kupil tista 2 prazna CDja takoj na začetku...ampak ni veljalo.
ycrna
