8. jun 2008 8:16
Evo še jaz svoj piskar da pristavim ( že prej me je enkrat zamikalo, pa sem se premislil zaradi tako radikalnih- odklonilnih stališč nekaterih ).
Vzemimo primer dvodimenzionalnega sveta. Tam živijo ljudje ( v dveh dimenzijah seveda ) , iimajo hiše ceste, avtomobile križišča in vse kar paše zraven. Recimo, da se po ravni cesti, ( z enim voznim pasom, s številnimi križišči ) peljejo en proti drugemu dva avtomobila, vprašanje je a bosta trčila. S stališča dvodimenzionalnega sveta je to čista magija, nobeden ne more taga vedeti, in neka njihova šlogarica enostavno klati neumnosti, zavaja, se okorišča.......
Če stvari pogladamo iz našega, trodimenzionalnega sveta, situacija je do neke mere predvidljiva: če bosta še naprej tako peljala, lahko točno predvidimo kdaj in kje bosta trčila. To ni determinizem, oni seveda imajo svobodno voljo, lahko kjer od njih na kakšnem križišču zavije, in se naša napoved ne uresniči, lahko se po zavijanju trk zgodi drugje in naše predvidevanje gre po gobe, vendarle, stališče iz dvodimenzionalnega sveta, da je vse skupaj neumnost tudi ne drži. Ali lahko potem predvidevamo, da obstajajo zudi neke višje dimenzije in je nekaterim ( recimo šlogaricam ) dopuščen " kontakt " z nekimi drugimi dimenzijami? Seveda je vmes veliko takih, ki se le okoriščajo in nimajo nobenega kontakta.
Če se mal pobrska po " resni " literaturi ( whatever it means, kot bi rekla ena moja dobra prijateljica ) se dajo izluščiti nekakšna pravila o šloganju:
- pripomoček pri šloganju, karte, kavna vsedlina, krogla....... ni važen, je le pripomoček ki " šlogarici " omogoči vizijo
- šlogarica dobiva le vtise, ponavadi jakost vtisov ne pomeni tudi važnost dogodkov
- šlogarica ne more sebi predvidet ničesar ( praviloma )
pa še je nekaj takih " pravil".
Zdi se mi, da če nekaj ne poznamo, ni treba, da vse skupaj devamo v nič in zaničujemo.
Tamo nekje leta tisoč sedemsto in še nekaj, so v Franciji sporočali v Pariz, da nekje na jugu Francije pada kamenje s neba ( meteoriti ). V Parizu formirajo komisijo, ki jo je vodil Lavoiser ( en takrat zelo znani kulinarik 
). Komisija gre stvar raziskat, in Lavoiser odda poročilo: nobeno kamenje ni padalo, saj vsak pametan ve, da na nebu ni kamenja.
Pa, prosim, ne vse kamenje na mene zmetat!
ežoj
