8. jun 2008 7:44
Moja soseda je imela takega fajn dedca, ki ni bil za nobeno stvar "ta pravi". Uboga se je mučila z njim, da bi ga kaj kao naučila in da ne bi vsako stvar šinfal. Pa sve stopile v akcijo. Jedi mu je vedno morala postreči, kot da je v nobel hotelu. Enkrat pa sem jo napeljala, da je skuhala kosilo, sebi in otrokoma postregla, možu pa dala na krožnik slamo in seno. Ne boste verjeli, kako debelo je pogledal in od šoka ni niti pokomentiral. Žena je pa lepo elegantno sedela pri mizi z otrokoma in uživala s kosilom, čeprav se je od pridušenega smeha skoraj zadavila. Rekla mu je, da nima tečaja iz strežbe in niti kuharske šole, da njemu itak ni nič dobro, kar skuha in da gospod naj izvolijo v menzo, ker se bo drugače zastrupil z njeno hrano.
To je toliko upalilo, da si je od tistega časa vedno sam postregel in ni več toliko šinfal njeno jesti.
Potem pa se drugo leto slučajno najdemo v kampu ne dopustu. Pa smo se odločili za skupno večerjo, ki jo bo ona skuhala. Vse je bilo dobro, vendar je njeni mož začel skakati, češ da je dala česen na zeleno solato ko ve , da ga on ne prenese. Pa česna sploh ni bilo gor. No jaz sem jih povabila drugi večer pred naš šotor na večerjo. Ker sem vedela, da ne mara testenin, sem lepo naredila makaron flajš in velikansko skledo zelene solate, na karero sem narezala celo glavico česna.
No naj skrajšam. Njeni mož je tako hvalil mojo solato in makarone, češ, da kaj tako dobrega še v življenju ni jedel. Zastonj smo ga prepričevali, da je gor česen. Po njegovem ga ni bilo in zato je moja solata boljša od solate njegove žene, ki ga stalno zafrkava in mu česen da gor.
konec pa je tak, da sta se po enem letu ločila in sedaj ima drugo, ki ne zna niti kuhati, čistiti in še manj likati in mora vse sam narediti, hehe
Še poln arzenal imam takih, kaj smo našpičili, in to od otroštva naprej. Pa drugič kaj več.
Kyara